My way of…

Odraščal sem v vasi, kjer je bila obkrožena z vodo. Pozimi smo igrali hokej, poleti lovili ribe. Že v zgodnji mladosti sem vedno od doma pobegnil za vodo. Že takrat sem spoznal, da me voda privlači, samo nisem vedel kako. V 10 letu sem prvič videl takrat veliko vodo namreč gramoznico Ivanci. Na nek način je bil to velik izziv se sprehajati po brežinah takratne gramoznice, ki sta bile ločena na dva dela. Čeprav z steklenko in testom smo oblegali vodo, da bi prelisičili kakega klena, največkrat pa smo lovili samo zelenike. Kot pravijo moji takratni soimenjaki, nekega pretiranega zanimanja za ribolov nisem kazal, vse do 14 leta, ko sem začel loviti nekoliko drugače. Namreč veliko sem začel opazovat ribiče in iz njih izvedet največ, večini sem res že šel na živce saj sem vsak dan visel za njimi. Nekaterim sem za uslugo nabiral deževnike, pripravljal vabe predvsem žgance. Zelo dobro se spomnim, da so se enkrat starejši ribiči pogovarjali o neki čudežni okrogli vabi, da ulovi vsakega krapa. Radovednost mi ni dala miru, in sem vrtal za to čudežno vabo. Nihče prav ni vedel kaj natančno je to, kupiti tudi nisi mogel. Zvedel sem, da je sestavljeno iz različnih mok in jajc ter kuhanja. Delal sem različne teste, ampak nekih uspehov nisem imel. Tako sem se z boilesi srečal že leta 91-92. Šele ko sem spoznal Totha, Kralja sem izvedel veliko več o teh vabah. Čeprav sta bila na začetku zelo zadržana z informacijami, sta mi vseeno izdala recept za izdelavo kroglic. Seveda je potekalo vse ročno, in morda sem naenkrat rolal kakih 100 kroglic, to je bilo dovolj za 2-3 tedne. Namreč takrat se je hranilo največ z 10 kroglicami in to še vsaka druga dneva. Leta 1995 sem se z kraparijo začel ukvarjati intenzivno. Informacij takrat ni bilo, zato si vsako informacijo vpijal kot suha spužva. Med kraparji ni bilo skrivnosti saj smo si peščica zanesenjakov izmenjavali prav vsako informacijo in jo dodobra predelali.

Zelo dobro se spomnim, ko me je kolega klical in z tistim navdušujočim glasom povedal: prišli so, tu so,.. šele po parih minutah se je komaj zjasnil da so prišli tuji kraparji z vso opremo. Še v tistem hipu sem s kolesom oddrvel do njih in občudoval njihovo opremo in predanost temu stilu. Seveda smo takoj navezali stike in izmenjavali infoje. . Vprašanje je bilo, kdaj bom jaz imel vse to in da bom lahko potoval po Evropi in lovil v različnih vodah. Moram povedat, da se je to takrat zgodilo zelo hitro saj sem delal samo za kraparijo. Opremo kot sestavine sem dobival kar iz tujine,.. to so bili še časi. Nekako že takrat sem se začel ločevat od ostalih saj sem bil eden izmet prvih, ki so začeli z bolj intenzivnim hranjenjem in eksperimentiranjem sestavin v vabah, kot tudi da sem lovil pozimi, tik pred zamrznitvijo vode in to zelo uspešno, tudi da sem lovil amurje na listje trstike,.. pač odločeval sem se spontano. Tako sem razvijal svoj stil in izvajal svoje lastne sloge, na tujih večjih vodah sem spoznal druge tuje somišljenike katerim sem pokazal svoj način in od katerih sem se tudi nekaj naučil. Ker sem spoznal veliko tujih kraparjev, je bila prednost, da sem lahko od drugih videl kako oni lovijo ter takole nadgrajeval svoj način, dejansko tu je bilo v ospredju tisto izmenjavanje sloga načina ribolova, kako oni lovijo in kako jaz. Pač vsak si je vzel tisto informacijo, za katero je mislil, da mu najbolj pomaga. Tako sem se veliko naučil in svoje znanje posredoval drugim, da so se lahko tudi nekaj naučili od mene. Če sem prejšnja leta raje lovil sam, sedaj veliko raje grem v družbi, da lahko preizkusimo večji spekter tehnik in načinov. Kraparija postaja vse bolj kompleksna in raznolika. Vsak ima možnost, da izbira svoj način.

Loviti drugače kot ostali in pri tem predvsem vedno uporabit premišljena dejanja. Bodi drugačen, počni drugačne stvari,.. Stavek za katerega ste sigurno že slišali ali prebrali. Stavek, kateri me osebno zelo pogosto spremlja. Zelo nerad plavam z tokom množice, poizkušam stvari prakticirat zelo drugače se razlikovat in od drugih odstopiti,.. danes so tiste tihe informacije najbolj razširjene, saj vsak upa, da bo dobil neko prednost, pa če prav niti malo ne pomislijo na varnost rib ali pravilnega delovanje neke zadeve. Ko nekdo neko novico sliši, to posreduje naprej ampak pri tem interpretira drugače kot je slišal ali pa prebral. Še prej kot nekdo predvidi, da se gre za popolnoma drugačno zadevo so govorice že v obtoku in vsak misli, da je s tem pridobil ne vem kako veliko prednost, potem so pa zelo razočarani ker mislijo, da jih je nekdo po domače povedano »nategnil«. Zato vsako informacijo dobro preverite in jo sami razmislite, če je vredna poizkusa in kake koristi bi lahko imela v vaši uporabi. Najprej premislite šele nato uporabite zadevo, ne pa kriviti drugih, če niste popolnoma razumeli zadevo in si jo interpretirate drugače. Narod preveč naseda reklamam, ki so večinoma uporabljena za komercialne zadeve, pri tem so tudi krive industrije.

Moj način krapolova je čisto preprost, ne uporabljam raznih dodatkov,.. šnik-šnak ni zame. Držim se stare tradicije z načelom, da je nastavljena past zelo ostra. Sodoben trend montaž in tekmovalnih vab ni zame, saj večinoma lovim na naravnih divjih vodah, kjer je populacija rib majhna in ribe še niso seznanjene z hrano in različnimi montažami, poleg tega pa v vodi mrgoli veliko nadležnih bitij, ki ti obtežijo ribolov.

Kolikokrat sem že doživel, da na divjih vodah ribo ne zanima naša hrana, saj jo le občasno pobirajo. Zanimivost je ta, da jo enkrat poberejo drugič ostane nekaj dni tudi tedne, da se ne zmenijo zanjo, čeprav skoraj vsak drug dan se gibljejo mimo. Ko lovimo na takih vodah mora naša past biti zelo ostra, saj si ne smemo privoščiti spodrsljajev. Zamotana predveza ne bo ujela ribe in lahko zelo dolgo čakamo na težko pričakovan prijem. Vseeno ali mečemo ali pa nastavljamo iz čolna, past mora biti popolna brez prepletenosti, se pravi da leži lepo čisto na dnu. Pri metanju ta učinek lahko preprečimo, če montažo pred udarom v vodo z lahkoto bremzamo zaustavljamo vrvico. Tako dosežemo, da se vrvica napne. Sedaj maramo samo še kontrolirano voditi do dna in montaža bi mogla lepo čisto pristati na dnu. Najloni in fluorokarbonske predvrvice povzročajo zelo redke probleme, ker so dokaj trde-toge. Mehke pletene pa se zelo rade omotajo okrog svinca. Tukaj nam delno lahko pomagajo različne požirke in prezentacije pva vrečk, niti,..ker tile poskrbijo za dodatno težo na koncu trnka, s čimer se obnašanje predvrvice umiri v zraku in se lepše raztegne. Vsekakor je veliko bolje, če nastavljamo iz čolna. Palico vzamemo sabo v čoln in odveslamo na želeno mesto. Z svincem lahko tudi pretipamo dno, ter bolje najdemo prehode v vodi. Sam imam najraje ko mi je vrh špica palice nekje poravnan z globino vode ter tako pretipam dno in takoj vidim ali se teren spušča ali pa dviguje. Ko najdemo želeno mesto odpremo zaporo za nazaj na roli in gonimo ročico nazaj, da spustimo montažo kontrolirano do dna predvsem v še tako majhno odprtino v gosti travi. Pazite samo, da se svinec in vaba v vodi ločita. Drug način je ko vabo odložimo postrani, saj montažo povlečemo v smeri obale in jo pri tem z vlečenjem spustimo proti dnu. V valovih nam lahko pomaga dodatno sidro, da ostanemo na želenem mestu, da precizno in natančno nastavimo svojo vabo. Ko leži montaža pravilno na dnu z odprto rolo veslamo nazaj proti obali pri tem pa pazimo, da se nam vrvica ne zapenja, da ne bi povlekli za sabo cele montaže. Pri tem so naj učinkovite montaže z vsaj 150g svincem. Če pa vam manjka prostora, da bi vzeli s sabo palico dajte montažo v vedro katero postavite v čoln in odveslajte na želeno mesto. Palica ostane na stojalu z odprto rolo. Seveda je tukaj zelo velika verjetnost, da se nam bo vse zamotalo saj ne moremo kontrolirat najlona in kaj hitro se nam naredi velik lok, pri napenjanju vrvice pa lahko celo montažo premaknemo,.. predvsem je tukaj zelo priporočljivo, da to izvajate v dvojicah, da en vesla drug pa na obali drži najlon napet kontrolirano. Ko prispete na mesto primite z roko za koleno trnka ali pa za vabo in takole spustite napeto v vodo-pri tem pa mora biti rola odprta. Podoben primer je ko plavamo in takole nastavljamo. Tukaj z levo roko primem za svinec z desno pa za vabo in trnek. Konico trnka tukaj dodatno zavarujem z koščkom plute, da se ne bi slučajno zapičil v roko. Ko priplavam do mesta odstranim pluto iz konice trnka, potem se potopim in prvo odložim svinec nato pa še napeto vabo. Kontrola sledi, ko se ponovno potopim in preverim, če je vse kot mora bit. Tukaj še lahko maskiram cel sistem, da okrog svinca pogrnem z par kamni ali pa z peskom ali muljem prekrijem cel sistem.

Že kar nekaj let uporabljam za glavno vrvico pleten najlon. V mojih začetkih je bilo to glih obratno, saj sem zadnjih 20m uporabili t.i. pleten shockleader. Kaj se je dogajalo je bilo, da prav zadnjih nekaj metrov drila vrvica ni imela razteznosti in velikokrat sem prav teh nekaj metrov največkrat izgubljal ribe in izravnaval trnke. Sicer sem to uspel rešit z načinom drila in materialov, ampak zakaj sem se odločil za drugo pot je bilo veliko doživetje in obenem razočaranje na Gyekenyesu, kjer mi je dalo veliko za razmislit. Sedaj so moje role opremljene z pleteno glavno vrvico in zadnjih 20-40m z debelim najlonom 0,50-0,90mm, zadnje čase vse bolj rad uporabim flourokarbonsko vrvico z 60lb, pač odvisno od situacije. Prednost tega načina, da uporabim za glavno vrvico pleten najlon, ki je veliko bolj odporen na drgnjenje ter ni raztegljiv in da hitreje dobim povratno informacijo kaj se dogaja z vabo. Vem, da si večina ribičev ne more predstavljat, da bi uporabila debel najlon, ampak ko bodo lovili na težkih vodah polno ovir in ostrih robov ter školjk potem bodo vedeli da še kako prav pride vsaj 0,60mm debel najlon,.. za nekatere to ni pretiravanje kot si nekdo misli, ki lovi samo v banjah in se z drugimi vodami še ni srečal. Vsekakor je sedaj kateri pomislil, zakaj potem uporabljam debel najlon, če že tako imam pleteno vrvico. Če lovimo samo z pleteno vrvico smo dolžni da uporabimo šlauf-cevko ali leadcore. Ker je drugače zelo velika verjetnost, da z tanko vrvico poškodujemo ribo. Tanka pletena vrvica ob telesu borbene ribe deluje kot oster nož. Pri tem moramo vedet zakaj in kako uporabljamo pleteno vrvico!

Krapi vsekakor zelo dobro poznajo svoje okolje in vsako spremembo takoj zaznajo. Je naša montaža preveč izstopajoča ali pa se najloni preveč križajo, celo da so dvignjeni od dna takoj postanejo previdnejši in ne bo nič z mokro podjemalko. Lahko najlon saj delno odstranimo od njihovih oči, brkov, plavut ali stranske linije, če na najlon uporabimo premikajočo se dodatno utež (Flying Becklead) še posebno če mečemo vabo, da potopimo prvih nekaj metrov vrvice, da lepo ostane na dnu. Pri tem vrvico napnemo samo rahlo in uporabimo dokaj lahek swinger. Ja sedaj sem spet pri teh novih metodah, ki se vse bolj prakticirajo, da lovijo z popolnoma zrahljano vrvico in palice postavijo da gledajo v nebo, na velikih razdaljah,.. sicer ne vem kaj imajo od tega, saj mine več ur preden zaznajo prijem, saj riba ima tako velik lok najlona da sploh ne premakne swingerja,.. zame so to popolnoma bedarije. Veliko se potapljam in šnorkljam ter vidim lepo kako leži najlon, zato ni potrebno pretiravat, zadostuje že če samo narahlo napnemo in pustimo, da se vrvica sama sede. Vsekakor obstajajo prednosti in slabosti spuščene vrvice. Iz mojega vidika imajo le nizko prednost. Prednost je edino ko lovimo na zelo kratkih razdaljah, v plitkih ravnih vodah, da spustimo najlon na tla. Ampak čim globlje lovimo in na čim večjo razdaljo tem manj pomembno postaja ta zadeva. Ker na velikih razdaljah je nemogoče opaziti kaj se dogaja z montažo. Enostavno tukaj rabimo signal, da vidimo, kdaj riba srkne in premakne vabo. Na večjih razdaljah je tudi vinkel najlona drugačen kot na kratki in globoki vodi, zato lahko sami določamo koliko prednjega najlona bo lahko vidno za ribo. Ribolov blizu preprek(trav,lokvanjev,  grebenov, dreves,..) je popolnoma nespremenljiv, ker tukaj velikokrat moramo loviti prav z zaprto rolo. Tudi ko nastavljamo vabo iz čolna, predvsem na velikih razdaljah, da potopimo glavno vrvico, predvsem to naredim ko odložim vabo in se nekaj metrov prestavi  kakih 20m, pač odvisno od strukture tal in na vrvico pritrdim dodaten svinec, da res potopim najlon. Sicer, če pa lovim na platojih vedno izbiram drugo stran, kjer začne teren padat, ali pa dvigat, saj pri tem načinu vrvica poteka po tleh do vrha platoja ter se nato začne dvigovat. Problem pri takih nastavitvah so razne ostre skale ali školjke, ki takoj uničijo vrvico. Tukaj si lahko pomagamo z (Subfloats) plavajočim plovcem. Predvsem ribe iščejo hrano na robovih in se tudi najvarnejše počutijo ko plavajo po robovih, zato je priporočeno, da res odstranimo in potopimo našo vrvico, da jih ne bi preplašili.

Seveda je priporočljivo, da lovite drugače od ostalih, tudi ko se gre za mesta. Kaj bi to naj pomenilo? Na veliko vod se lovi klasično na najbolj priljubljenih mestih (hot-spots). Tukaj grem raje proti trendu in izbiram drugačna mesta. Krap se vsekakor mora zanimati za mesto šele potem je dovolj zanimivo zame. Namesto, da čakam na vrsto, da bi lahko spomladi lovil na nekem platoju, poizkušam raje lovit čist blizu grmovja, drevja in podobnih zavetij ob obali. Posebno plitve dele moti večino ribičev in se bojijo lovit na teh delih, ampak krapi se ne bojijo. Še posebno ponoči, ko je njihov zaveznik se veliko rib sprehaja tik ob obali, zjutraj velikokrat ob obali opazimo svetle predele, kjer so iskali hrano, še posebno v bližini kake trave ali lokvanjev. Tudi lani na spomlad sem lovil na eni vodi kjer je globina prek 20m na samo 50cm globine. Tudi lovljenje blizu lokvanjev je klasično početje. Tukaj se največkrat lovi na robovih proste čistine, redko leži montaža na drugi strani obale ali pa v majhnih odprtinah luknjah, še posebno polet. Tudi blizu trstike, še posebej če vabo nastavimo med prva stebla trstike, kot pa zunaj na čistini. V trstiki ribe najdejo svojo naravno hrano, kot tudi v mehkejšem dnu predvsem mulju. Vem, da se večina boji loviti na mulju ampak to mesto je lahko pravi hot-spots, ker se tukaj nahaja največ njegove naravne hrane. Seveda, če je mulj res zelo mehki in globoki ali pa smrdeč se vsekakor izogibajmo takih mest. Generalno iščem v trdih podlagah mehka območja za ribolov in v mehkih trda območja.

Tudi ko naša montaža čisto na pravem mestu leži, si lahko z drugo palico popolnoma zajebemo situacijo. Napeta vrvica v sredini vode lahko preplaši ribe, saj se bodo obrnile in izbrale drugo pot. Zato, če lovimo z eno palico v zalivu z drugo na začetku poskrbite, da boste dvignili najlon iz vode, da bo potekal tik pod površino, kjer ne moti naših ljubljenčkov. Tu lahko uporabite več pripomočkov ena od teh je sigurno Soubflot. Kaj ima tak način prednost je vsekakor, da lahko bolj prilagodimo gibanje rib in jih pri tem čakamo na koncu zaliva in v zaliv ko zavijejo. Redkokdaj je pametno loviti z tremi palicami na enem področju, zato se raje izogibam uporabi rod-poda. Moje palice usmerjam vedno direktno proti mestu, tako da je vrh palice potopljen, da bi se čim manj vibracij prek najlona prenašalo v vodo, razen na velikih razdaljah 300m+ tam pa palice dvigujem v zrak. Tako držim najlon od podna proč, da zmanjšam riziko za zagozdenje in morebitnim ostrim robom ali školjk, da čim manj poteka prek njih.

Moj način uporabe vrvic je zelo preprost. Še naprej sem mnenja, da je debel monofilen ali fluorocarbonski najlon še vedno najzanesljivejši na obrabo v skalnatih in grebenih z polni školjk ter drevesnih ovirah, kakor tudi v mehki travi, ker se ne vreže vanj ampak samo drsi preko. Prednost je tudi pri razteznosti saj absorbira udarce z glavo krapov kateri se je zagozdil. Edino uporabim pleteno vrvico pri lokvanjih, da reže liste.

Nikjer drugje ni toliko pravljic povedanih kot ravno pri montažah. Pri vsakem posebnem krapu bo navedena posebna vaba in montaža. Predvsem angleži poskrbijo vedno za nove nesmiselne montaže. Dandanes se zelo malo bere glede lasa, ampak veliko o visoko razvitih montažah, čigava uporabnost se nikoli ne postavi pred dejstva, še posebej se na veliko kopira če je še posebno osebnost zelo znana. Bistvenega pomena pri montaži sta vsekakor trnek in las. Trnek mora bit oster tudi po nekajkratnih pikih rib. Zaupanje je vsekakor najvažnejši člen. Sem mnenja, da neka oblika trnka katera se je več let izkazala za zelo zanesljivega, vseeno kateri model ali od katere firme bo prevzet ostane vedno isti, razen če firma spremeni nekaj, kar se na žalost zelo velikokrat zgodi, da iz neznanih razlogov se včasih najboljši pripomočki enostavno umaknejo. Od danes na jutri se skrivaj nekaj spremeni in potem stojimo tam. Zame je veliko bolj pomemben las kot pa neka zakomplicirana montaža. Sedež trnka je pri enem daljšem lasu običajno veliko boljši kot pri krajšem lasu. Še posebej ko leži vaba na dnu, je zelo pomembno da je vaba privezana vsaj 1cm stran. Velikokrat pustim celo daljši razmik. Tudi originalna prva montaža z 40cm dolgo pred vrvico in lasom ki je oddaljen od trnka med 2-6cm je še vedno ena najbolj ubijalskih montaž. Poizkusite enkrat.

V različnih revijah in DVD je zelo veliko prispevkov o sami prezentaciji in pomenu maskiranju montaž. Tudi sam verjamem v to, še posebno v zelo čistih vodah je zame velikega pomena, da so moje vrvice čim manj opazne. Ponoči so te zadeve manjšega pomena, še posebej če vse lepo leži na dnu. Velikokrat slišim, da so naše montaže z uporabo fluorokarbona nevidne-mogoče res, ampak zaradi tega še ne pomeni da niso neobčutljive! Ker največkrat lovim podnevi in ponoči poskrbim, da je res montaža za 24ur čim manj opazna. Vsekakor obstaja veliko možnosti za maskiranje naših sistemov, to prikazujejo tudi večina angleških DVD. Prikazano je vse mogoče vrtljivke, sponke, cevčice, obročki,.. za take montaže rabiš cele kište, da navežeš svojo montažo. Ampak nekaj mi sedaj zaupajte: kako za vraga naj vse to sedaj skrijem in maskiram! Sam sebi rečem; da uporabim le toliko koliko rabim se pravi čim manj komponent, ker potem tudi je manjša verjetnost vpadljivosti. Več kot 95% uporabljam moj standardno montažo, že več kot deset let. Večinoma lovim zelo enostavno, moja montaža se sestoji iz vrtljivke, svinca, pred vrvice in trnka. Če pogledamo to malo bolj natančno. Pred vrvica, je po navadi zelo preprosta največkrat kombi, se pravi prevlečena. Tukaj lahko poljubno nastavljam kateri del želim imet trši in kolikšen del od trnka naj bo mehak. Dolžina je nekje med 20-30cm poleg tega pa nekje na sredini in kake 3cm vstran od vrtljivke uporabim mehki svinec, da lepo vse ravno plosko leži na dnu. Trnek je privezan z noknot vozlom ter podaljšan za las, ki pa izstopi zadnje tri navoje prej. Na trnku ne uporabljam nobene tube ali silikona. Za svinec uporabim, če nastavljam iz čolna vsaj 180g, za metanje 120g. Ne pozabite, da je najboljša montaža tista, ki leži v vodi! Čudežna montaža, ne obstaja! Zakaj ne uporabljam kratkih pred vrvic, je čisto enostavno. Ste že pomislili na to zadevo: ker se moj fiksni sistem sestoji vsaj 180g ali težjega svinca in ima ta za posledico, da hitreje in globlje prodre v usta, ampak pri kratki navezi pa to lahko deluje kontra produktivno saj kako hitro in globoko prodre, tako krap lahko to izkoristi da se osvobodi trnka ko maje z glavo in svinec meče sem ter tja. Tako težki svinec lahko tudi zelo hitro odpne trnek, to so moje spoznanja zato vedno uporabljam daljše pred vrvice, da imam nek pufer vmes.

To kar ste tukaj prebrali, so samo moje izkušnje in prepričanje. Ne rečem pa tudi, da to deluje na vseh vodah, ampak na teh kjer sem lovil. Če veste izvleči svoje zaključke ste na pravi poti. Kakorkoli boste vključili in obrnili, najvažnejše pri naši ribičiji je zaupanje. Čez vsa ta leta pri  lovu na krapa vem, da ena dobra vaba in delujoča montaža ni potrebno spreminjat. Vaba na katero lovim, vem da deluje vse povsod zaradi tega zaupam popolnoma v BFBaits. Tudi uporabljam zelo preproste naveze, sam jih ne menjam. Zakaj ne! Ker imam zaupanje v njih in so že vsaj 10 let preizkušeni. Na orodje, ki ga uporabljam lahko rečem samo, da uporabljam preprosto in funkcionalno dobre kvalitete, vse drugo me ne zanima.