Konzerviranje s soljo ali konzervansom

Boiles, vaba nešteto možnosti, katera z svojo strukturo poskrbi, da je vaba zelo selektivna, ampak zaradi svoje strukture nam velikokrat povzroči preglavice pri obstojnosti. Zaradi vlage in toplote se razvijajo bakterije katere uničijo naš trud. Zato že od samega začetka nastanka kroglic se vse vrti okrog konzerviranja in shranjevanja naših vab.

Od kar sem začel rolati svoje kroglice, me je najbolj skrbelo za obstojnost vabe in vprašanje, kako ohraniti velike količine vab, da se nam ne pokvarijo. Prvi postopki so bili narejeni z kuhanjem kroglic, ki sem jih dva dni sušil, nato pospravil v zamrzovalnik. Na žalost ima ta tehnika dva velika pomanjkanja in sicer prvič rabimo dovolj velik zamrzovalnik in kaj je z dolgimi ribolovnimi izleti? Takoj ko se kroglice odtalijo jim tiktaka biološka ura. Zato sem svoje kroglice sušil na zraku, da bi preprečil plesnivost. Te kroglice sem držav v prezračenih vrečah, njihov vonj je mnogokrat pritegnil veliko drugih živali in po prvem deževju ter vlagi in mali nepazljivosti je skorja takoj dobila lep zelenkast plašč. Da bi se temu izognil sem se igral z nekaterimi naravnimi konzervansi kot sta sol in sladkor, katera izvlečeta vlago. V drugi polovici 90 let so na tržišča prišli kemični konzervansi, kot sta bili mešanici benzojske kisline in kalijevega sorbata v razmerju 3:2, ki so takrat bili zelo dragi in imeli grenak priokus. Pri velikih količinah se je to zelo poznalo v denarnici. Medtem ko danes res obstajajo zelo dobri konzervansi brez priokusov in drugih stranskih učinkov predvsem toksičnih. Številčni ulovi gotovih vab dokazujejo, da moderni konzervansi nimajo nobenega negativnega efekta na naše vabe. Kakor tudi se dajo naše vabe ohraniti zelo dolgotrajno brez konzervansov, vsa tehnika leži v pakiranju. Par let sem se ukvarjal z metodo mikrovalovke. Vse kar potrebujemo so debele-trpežne vrečke in varilni aparat za vrečke. Vročo vabo, ki je v vrečki zavarimo in pustimo, da se počasi ohlaja, ta poskrbi da se v vrečki naredi vakuum. Kakor koli vsaka metoda ima svoje pomanjkljivosti in tu je predvsem transport in pazljivost, da se nam vrečke ne preluknjajo in tudi cenovno nam za velike količine dobro poseže v denarnico in postopek je zelo zamuden. Sicer pa za moje izkušnje ena od top variant glede svežih vab. Ob različnih načinih konzerviranj se tudi naša vaba zelo razlikuje po delovanju v vodi. Čeprav se gre za isti mix in iste tekoče komponente se z različnimi variantami konzerviranja spremeni delovanje vab, do te mere, da z zamrznjenimi vabami razpadejo po 20 urah medtem ko ob uporabi konzervansa šele po 2-4 dneh. Zaradi tega jih večina meni, da se ne gre za isto vabo. Za vse skeptike imam eno željo da preizkusijo sami doma izdelati popolnoma enako vabo z različnimi tehnikami konzerviranja in jih potem poizkusite na vonju, okusu in privlačnosti v vodi-pustite jih v kozarcu vode in se tako sami prepričajte kako odstopanje vabe lahko izzove določeno konzerviranje.

Vsaka od teh naštetih variant ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Čeprav se gre za enak mix lahko na prvi pogled vonja in barve ribiče zmede, da se ne gre za isto vabo in da manjka arome, kar je bilo veliko govora v zadnjih mesecih. Zato bi namenil par besed kaj se zgodi z našo vabo, če je konzervirana z konzervansom in soljo.

Letošnja novost zaradi lanskega velikega povpraševanja po konzerviranih vabah je da smo se odločili za moderni konzervans, ki je povsem nevtralen brez priokusa in stranskih učinkov ter vodno razgradljiv in se uporablja v naši prehranjevalni industriji. Pri uporabi konzervansov se dogodi, da vabo zapre do te mere da v njo zelo počasi prihajajo ali izhajajo signali. Zato je na prvi vonj vaba v primerjavi s soljo veliko manj intenzivna-to bom pozneje bolj razložil. Tudi sama vaba diši za nas veliko slabše, kot pa v uporabi z drugimi konzervansi. Za popolno delovanja konzervansa se vaba zapre. Zamašijo se vse majhne pore da jih mikroorganizmi ne morejo napast. Govorimo o zaprtih vabah. Kaj to pomeni! Konzervans zamaši pore, stisne vabo. Pri tem povzroči, da iz vabe težje izhajajo arome, vodotopne sestavine, aminokisline,.. zaradi tega potrebuje vaba veliko več časa, da pride do svojega delovanja. Prav tako pa zelo slabo vpijajo razne druge tekoče dodatke, če hočemo vabo narediti atraktivnejšo. Poleg tega vaba težje razpade, predvsem se samo zmehča, da jo lahko ostale ribe, raki pospravijo. Prednost konzervansa je da vabo ne izsuši, poleg tega pa pod vodo podaljša svojo prvotno svežino, predvsem se to lahko zelo dobro izkoristi na velikih naravnih vodah z majhno populacijo rib. Za vse tiste, ki hočete vabo konzervirat le kratkoročno, dajte v vrečko kroglice in jih polijte z konzervansom ter dobro pretresite in pustite vrečko zaprto in ponovite mešanje kroglic v vrečki 2-3x v urnih razmikih. Tako bodo kroglice obdane s  konzervansom samo na zunanjem plašču. Pred uporabo lahko kroglice speremo z vodo ni pa nujno. Tako shranjevanje podaljšamo za nekje od 2-4 mesece. Take vabe zavzamejo najmanjši prostor in so dokaj obstojne na vremenske razmere.

Ista vaba na več načinov

Konzerviranje s soljo(govorim o navadni soli, ki se vsakdan uporablja v kuhinji); prav te vabe velikokrat prinesejo prednost. Pri skladiščenju v soli so kroglice konzervirane in ne potrebujejo nobenega dodatnega zamrzovalnega skladiščenja, kot tudi pri dolgih izletih se nam vabe ne pokvarijo. Kroglice posušimo in jih nato posipamo s soljo, da tile izvlečejo preostalo vlago. Velik plus pri teh vabah leži prav v soli. Zakaj? Vsekakor je ta sol napojena z intenzivnimi vonjavami, aminokislinami in drugimi vodotopnimi dodatki, kateri so se spojili na kristale soli. Kot veste krapi imajo radi sol, še posebej aromatizirano. Pravzaprav tukaj leži sedaj tisti intenzivnejši vonj, ko odpremo vedro, saj arome in drugi dodatki niso več zaprti v vabi. Zato te vabe veliko bolje dišijo nam! Sicer pa so te kroglice pri dolgem skladiščenju zelo suhe-posušene, predvsem so potem zelo dobre, ko jim hočemo povečat atraktivnost, saj veliko bolje vpijejo vse tekoče dodatke. V stiku z vodo, te vabe zelo hitro delujejo in razpadajo, saj so veliko bolj odprte in voda jih hitro izpere. Kdor ne želi uporabiti čisto sol, svoje kroglice lahko zmeša med partikel, da izpere sol, saj takole najbolj izkoristite te vabe. Osebni okus bi bilo bolje, da ga izključimo. Poudarek je predvsem na privlačnost in atraktivnosti uporabljenih materialov, manj pa naše razumevanje na okus. Vsak pozna problem, ko hočemo imeti veliko atraktivnost in selektivnost istočasno. Pri selektivnosti uporabljamo trše vabe, pri tem pa ribe rabijo dlje časa, da jo zaznajo, pri atraktivnih vabah pa je problem ker so mehke-delujejo hitreje ampak večji je problem, da nas napade bela riba, ploščiči, raki, ki nam ukradejo vabo iz lasa, ne da bi opazili. Zato so zame take vabe, ki so konzervirane s soljo v večji prednosti, saj so zunaj mehke atraktivne, v sredini pa posedujejo trdo jedro.

Da ribe ne nasitimo in da jih pritegnemo na naše hranjeno mesto uporabimo dippe ali pa soaken. To dosežemo z majhno količino pri veliki atraktivnosti privlačnosti, to dosežemo z mešanjem tekočih atraktorjev kot praškastih vodotopnih sestavin, da se naredi v vodi oblak. V principu je vseeno ali uporabimo isti okus ali pa popolnoma drugačen liquid. Trik je povsem enostaven in preprost in vsekakor zelo hitro delujoč. Vzamemo majhno količino kroglic in jih sipamo v vedro ali v vrečko katero lahko zapremo, jih polijemo z tekočim liquidom in pustimo nekaj časa, da vpijejo kroglice tekočino. Ob tem se bo površina kroglice nekoliko odlepila-zmehčala-raztopila, da še bolje lahko prodrejo atraktorji not in pod vodo optimalno lahko izstopijo, se enakomerno razširijo.

Takojšnja atraktivnost

Sicer pa vsak posameznik ima svoje mnenje in prepričanje. Zame so vsekakor na prvem mestu sveže vabe, potem zamrznjene, posušene in konzervirane s soljo in na koncu konzervirane samo z konzervansom. Pač odvisno od situacije pa nam narava ne ponuja druge možnosti kot, da jih zaščitimo z konzervansom pa naj se gre za sol, sladkor ali kemični konzervans. Pri vseh teh načinih nisem nikoli opazil, da bi nek postopek izstopal,.. pač mislim, da se to prej dogaja v naši glavi in govoricah, kot pa na dokazilih. Mislite, da bi Angleži, Nemci, Nizozemci,.. pustili, da se uničujejo njihove vode,.. verjemite večino teh zgodbic je zelo napihnjenih.

Prispeval: Jernej Pučko