V iskanju ”novih” jezer…

Občutek ko si na vodi, ki je povezana z naravo in vsemi vtisi je vsakič novo doživetje, sem kot spužva, ki vpija in to je tisto za kaj se gre. Vsak pogled na vodo in na moje palice sproži nekaj posebnega v meni! Klic po svobodi, avanturi biti tu in narediti po svojem načinu, v družbi pravih prijateljev, ki ti popestrijo doživetje. Pa naj sedaj kdo reče, da teža igra vedno pomembno vlogo. Verjemite mi, da obstaja veliko drugih lepših doživetij, kot pa ulovi velikih rib v komercialnih vodah.

 Ne bojte se iti v neko novo pustolovščino, ribičija v neznano je lahko zelo napeta, enkratno doživetje, nekaj posebnega in z malo dobre volje in improvizacije boste imeli uspeh. Opažam, da veliko ribičev se boji loviti na nekem novem neznanem jezeru, kjer si vse sam mora naštudirat, da bi prišel do uspeha, enostavno se bojite nekaj novega, drugega, pa naj bo tudi zelo boleče, neuspešno,.. preizkusiti. Zato še vedno imate lažjo-komercialno vodo kamor se lahko vračate, da si dvignete-popravite samozavest, pač kdo jo potrebuje. Ne postite se od drugih provocirat saj lovite zase in za svojo dušo, zato ne imejte strahu pred neuspehom, imejte samozaupanje vase in si v sebi govorite, da boste doživeli uspeh in dosegli želeni cilj, čeprav boste za to porabili veliko živcev in seveda vztrajati boste morali do konca. Nikoli ne odnehajte saj vsak dan je nova priložnost za nove podvige.

Takih iger kot se izvajajo danes pri nas »to je moje mesto, tu si jaz hranim« se ne grem več. Vsak teden moraš trepetat, da boš dobil sploh kako mesto prosto je vse večji. Ko te ribiči vidijo, da loviš na eni poziciji, ti jo takoj zavzamejo in uničijo, ker se sploh ne zavedajo, kaj počnejo z dejanji, ko pokosijo brežine, porežejo drevesa, izvlečejo ovire,.. samo zato, da potem dva do trikrat odlovijo tam, pa čeprav vržejo v neznano. Včasih sem bil res mnenja, da bi bilo bolje, če bi sedel doma na vrtu in se takole relaksiral. Tudi zaradi tega ker medtem, ko postaja ribolov pri nas vse bolj oviran z prepovedi in podražitvami ribolovnih dovolilnic ter vse več vod postaja komercialnih z prenasičenostjo rib, sem se odločil, da poiščem vode v tujini, kjer ni prepovedi, kjer je dovoljen nočni ribolov, kjer je mala populacija krapov in po možnosti vode z več kot 500ha. Še prej pa nas najbolj zanimajo neznane vode, ki ponujajo po novih ribolovnih območjih in dogodivščinah. Ribolov v neznano je lahko zelo zanimiv in razburljiv, nova spoznanja, nove izkušnje, nova gradiva za razvoj vab, nove obsežnosti in najpomembneje velik mir ter nemoten, neomejen način ribolova. Iz teh razlogov smo začeli zbirati informacije o številnih manj znanih rezervoarjev, jezer in rek. Kot vedno prvo sledi zbiranje informacij in izmenjava z kolegi. Velikokrat z Otojem in drugimi kolegi mine več ur, da preko skaypa pregledujemo zemljevide iščemo podatke, videoposnetke, slike,.. v prvi vrsti se bolj gre za naravne lepote, šele nato ribe. Z Googlom lahko natančno vidimo zanimive predele jezer, poleg tega lahko z lahkoto ugotovimo najbolj zanimive predele, pa čeprav sploh še tam nismo bili. To je velika prednost satelitskih posnetkov zemlje iz zraka. Še boljši se mi zdi program Google Earth, ki si ga lahko brezplačno prenesemo na računalnik ali mobilni telefon. Sicer imam obe aplikaciji preneseni na telefon, kar mi velikokrat lahko zelo olajša zadevo. Namreč z to aplikacijo lahko mesta od zgoraj v miru naštudiram in posamezne dele lahko shranim kot sliko kot tudi razdalje med želenimi mesti lahko natančno izmerimo. Satelitski posnetki v zelo čistih vodah so tako dobri, da lahko preprosto prepoznamo, kjer se nahajajo otoki, platoji, lokvanji-trava, grmičevje, rti,.. ampak po pravici take prepoznavna mesta me sploh ne zanimajo, ker so tarča vsakega ribiča. Pogled od zgoraj mi omogoči, da lahko vidim in predpostavim, kjer so tiste značilne spremembe, kjer bi se premikal, si bi naj zgradil prehod, kje se križajo vroča mesta, kaj je med platoji,.. saj vsak je že lovil na platojih, kaj pa med njimi hrani kdo? Tudi zelo zanimiva je sama oblika jezer, še posebej poleti ali zgodnji jeseni, kjer krape magično privlačijo radi iščejo mirne kotičke, zavetišča, predvsem so to deli kjer je otežen dostop. Od kod lahko lovim na ta mesta, kolikšna je oddaljenost,.. to so vse vprašanja na katera si lahko odgovorite že vnaprej. Ampak pozor, vedno poslušajte vaš instinkt kaj vam govori, vzemite si čas za premislek. Kolikokrat sem že planiral pogled od zgoraj in na kraju mesta je pogled povsem drugačen zgled. Potem se več ne moremo orientirati po planu. Googlovi zemljevidi so zelo dober pripomoček za orientacijo, za kaj drugega pa na žalost ne.

Jug Francije 2013 in dobrih 3000 prevoženih km v šestih dneh, pri tem sva si ogledala štiri zelo zanimive vode o katerih boste še veliko slišali. Vse se je začelo zelo obetavno, da nas gre več na pot za jug Francije, na žalost zaradi delovnega stanja večina kandidatov ni mogla zraven, tako sva ostala sama. Čeprav sva že na začetku vedela, da vremenske razmere in lunini položaji niso ravno najboljši, ter da naju čaka zelo težavna pot. Povsem sproščeno in brez nekih pritiskov sva odrinila na pot, v glavnem je vožnja potekala preko noči. Po prevoženih 1500km vsa ob 9 zjutraj stala na brežinah skoraj 700ha veliki vodi. Prvi občutki so bili zelo mešani, vreme je bilo zelo hladno in dokaj vetrovno, mrzel veter in snežnica, ki je napajala jezero je močno ohladilo  vodo, saj je z neverjetnim pretokom polnila še ne napolnjeno jezero. Nič, pot pod noge in sprehod po brežinah vode in zbirat informacije. Pogovori z kraparji so takoj potrdili dejansko sliko, ki sva že sama sumila v situacijo. Neverjetno me je presenetilo kar precejšnje število ribičev, ki so izkoristili aprilski praznik. Vozila sva se okrog jezera in gledala satelitske posnetke. Dostop do vode je zelo težak, le na par mestih je omogočen delni pristop, vse drugo se le doseže z čolnom. Čeprav sva bila zelo dobro oborožena, nekako nisva imela volje, da za tako kratek čas, ki ga imava poizkusiva odlovit na tej vodi. Oba sva bila enotna, da je pet dni premajhni čas, da se lotiva take vode. Voda je res prelepa z številnimi otoki, ampak drugič greva sigurno za vsaj 14 dni, saj za krajši čas se ne splača it na tako vodo. Sigurno sva pa izvedela veliko koristnih informacij, tako da pot vseeno ni bila zaman. Zato sva nekje med eno in drugo uro odrinila na reko Rhone. Zračni pritisk in deževne kaplje so zelo otežile vožnjo saj sva oba občutila glavobol in nezbranost. Ko sva prvič prečkala reko je bil šok še večji saj je bil zelo velik vodostaj vode. Obilno deževje in sneženje je prispevalo svoj davek. Tudi tukaj je bil nemogoč ribolov, zato sva si ogledala še nekaj kanalov, kateri se napajajo iz reke Rhone. Kratki sprehodi in zelo mrzel veter naju je pregovoril, da odrineva naprej na naslednjo vodo. Končno zvečer doseževa ciljno vodo, katero je bilo polno ribičev. Od utrujenosti prespiva zunaj na ležalnikih. Drugi dan začneva z iskanjem proste pozicije, na srečo se skoraj vsi odpravljajo domov, ostanejo le nekateri nemški kraparji, ki so takoj zavzeli najine želene pozicije, ampak voda je velika in vreme zelo spremenljivo, zato sva bolj opazovala vodo. Ob tem sva spoznala nove prijatelje in od drugih kraparjev izmenjevala dragocene podatke o novih še nepoznanih vodah.  Krapolov ni samo, da greš lovit, ampak tudi, da iščeš nove avanture nove razsežnosti nova upanja in da spoznaš nove ljudi vidiš morda kaj drugačnega, dobiš nove ideje, zamisli,.. kot jih večina reče krapolov ni več hobi ampak stil življenja,..

Kako zgledi iskanja novih vodah pri nas nekaj osnovnih napotkov. Na Google zemljevidu se lepo vidijo sipine, zalivi, otoki,.. kar naredi vodo še zanimivejše. Nato sledi povpraševanje ljudi, ki živijo blizu vode, največkrat so to prijatelji iz FB, ki vejo lahko veliko več, kot pa kažejo podatki na internetu. Ulove, ki ste jih zasledili na spletu ali revijah natančno preverite, mogoče boste lahko prepoznali na katerem mestu je nastala slika. Internet opravlja dobro delo, vendar je to težko in zamudno, zlasti ko se gre za detajle. Zato ob vsaki priložnosti, ko smo v bližini si ogledamo vodo v živo. Največkrat se to zgodi po večdnevni ekspediciji na eni vodi, da si ob povratku ogledamo še druge zelo zanimive vode. Pač en dan namenimo ogledu nove vode. Ker sem pa veliko službeno po terenu, pa velikokrat obiščem bližnje vode in si jih ogledam v živo, naredim par slik in skušam od domačinov ali lokalnih ribičev pridobit dragocene napotke. Moje prepričanje in izkušnje mi govorijo, da se najboljše informacije zbirajo za vodo. Najprej skušam dobit prve vtise okoliščin nad in pod vodo, katera mesta so stalno zavzeta, katera mesta so najbolj produktivna in zakaj, reagirajo krapi na veter in podobne vremenske spremembe, kdaj se najbolj prehranjujejo, kako lovijo drugi predvsem način hranjenja in montaža, kaj hranijo in koliko,.. predvsem boste te informacije dobili z opazovanjem in v pogovoru z  drugimi ribiči. Rečem ribiči ne kraparji! Tile ribiči predvsem pa kateri vijačijo-blinkajo znajo biti pogosteje za par ur vsak dan za vodo in vam znajo točno povedat, kjer nikoli ne stojijo šotori, kako drugi hranijo, kaj počnejo,.. jaz najraje zbiram informacije od drugih ribičev ne od kraparjev. Zelo dobrodošel podatek nam lahko tudi povejo kakšna je populacija rib predvsem krapov, ploščičev, babušk,.. Prvi testni ribolovni dni so zgolj usmerjeni v opazovanje in preizkušanje, ter zbiranje podatkov, kjer se riba zadržuje, kakšen je teren, kje so možne ribje poti, kaj vse voda ponuja za naravno hrano,.. ampak vsekakor največ nam znajo povedati pravi kraparji sami, kateri so večletno obdelali celotno jezero in dodobra poznajo njegovo populacijo in način ter posebnosti prehranjevanja. Seveda se to dogaja z poznanstvom ali v zamenjavi z drugimi vodami, da si izmenjujete informacije. Pomembno je, da veste kateri hoče dobiti informacije jih mora znat obdržat za sebe ali za skupino. Tudi te informacije vam naj bolj služijo kot orientacija in se ne pustite pregovorit glede stališč. Tudi sam se mnogokrat najdem v dilemi, ker so zgodbe lahko zelo napihnjene. Najboljše je, da ste budni in ste v stanju sami presoditi o določeni situaciji. Vse kar počnete morate početi z namenom. Imejte samozaupanje vase in v tisto kar počnete. Da pravilno razporedite dobljene informacije, je potrebno imet veliko izkušenj, ki ga pridobite z krapolovom, z preživetjem veliko časa za vodo z ali brez palic. To je najboljši način za uspeh. Samo kateri bo zunaj in imel odprte oči, ve kaj se dogaja na vodi. Seveda se najpogosteje zgodi, da si brez vseh informacij kar doda še poseben čar neki vodi. Večino časa nam ostanejo naše ciljne ribe skrite. Vendar, če zavestno v to vlagamo, bomo pogosto spoznali v kaj lahko verjamemo. Ni nam jih je potrebno videt, lahko jih tako izsledimo, torej kaj čakate!

Vsa ta pogosto citirana klasična mesta so hitro najdena: trava, lokvanji, trstika, drevja v vodi, stebri, štori, platoji in robovi, luknje in žlebovi, prehodi gramoza, skal, peska,.. Z pomočjo polaroidnih očal in usposobljenim pogledom, čolnom in sonarjem ali markerjem bomo takoj z malo dela in napora našli mesta.  Na vse splošno velja pravilo, da čim večje je jezero tem manj je rib in pri tem jih je še težje najti. Na manjših jezerih je to lahko obrnjeno, ni pa nujno. Če hočemo, da najdemo ribe obstajata dva različnima načinoma – z vidom in razumom! Seveda je način z vidom zanesljivejši, ampak moramo vedeti, da tam kjer vidimo ribe še ne pomeni, da se tudi tam prehranjujejo. Krapi se premikajo po celem jezeru – obiskujejo vsa mesta, ampak se samo za  nekatera mesta odločijo kje se bodo hranili, so pa zelo radovedni. Tu in tam čez čas menjajo lokacijo, ampak ta je potem povezana z mnogimi različnimi faktorji. Krap se ne prehranjuje cel dan, ampak ima tudi enostavno vmes počitke. Pri sončnem in zelo vetrovnem vremenu je zelo priporočljivo pogledati mesta kjer je zavetje. Če slučajno vidimo tam krape, da se mečejo, valjajo po vodi ali pa, da se čisto narahlo pokažejo na površini in počasi spet izginejo v globino. Dostikrat lahko držijo svoje hrbte iz vode ampak to moramo dobro pogledati, ker jih lahko zamenjamo z velikimi ploščiči. Že večkrat sem opazoval take velike jate ploščičev, predvsem sem to zelo lepo lahko vidite na Ptujskem jezeru pred leti. Zelo dobro se je postaviti proti vetru saj tako lahko boljše slišimo kje se mečejo krapi. Zelo hitro jih lahko spregledamo, še posebno, če ne gledamo v pravo smer, ker valovi hitro prekrijejo mesto kjer se je krap vrgel. Tudi v temi se postavite bolj v temo, da boste gledali v svetlejšo okolico, ker takole boste lažje videli mesto, kjer se je vrgel. Zelo lepo nam pomaga tudi luna, da nam osvetli jezero. Velikokrat nam tudi izdajo v katero stran se premikajo, ko skačejo-se mečejo iz vode. Ta primer sem že večkrat lepo doživel, da ko so se krapi metali proti meni sem za nekaj ur vedno imel prijeme, nasprotno je bilo, ko so se metali proč od mene. Tudi zelo lep razpoznavni znak. Če se krap potaplja stran od valov ima mirno mesto na vodi tako polkrožno obliko, če pa se meče stran od valov pa nastane ovalna oblika. Če dobro opazujemo tako mesto, lahko hitro sklepamo, v katero smer plavajo ribe. Priporočljivo jih je opazovati do konca, kam se premikajo. Ko se nehajo metati, lahko to pomeni, da se tam prehranjujejo, še posebno, če se potem določeni primeri mečejo iz vode. Z sigurnostjo pa tudi ne moremo vedeti, da ko se na tem mestu mečejo ali valjajo, še to ne pomeni, da se tam prehranjujejo! Opazovat kako se prehranjujejo jih je najlažje zjutraj do 10 ure. V jutranjih urah najraje rijejo ob obalah par metrov vstran. Sicer sta največkrat dve tehniki značilni. Ena, da se postavi na glavo pod kotom 60-75 in tako rije po dnu, medtem ko druga, da je skoraj v vodoravnem položaju in tla skali, da dvigne hrano in potem te lebdeče delce vsrka. Velikokrat nam že sama oblika telesa zaupa njegovo tehniko prehranjevanja. Kar ima spet posledico pri izbiri montaže in same prezentacije vab, ko hočemo ujeti ciljno ribo.  Pri mirnem vremenu pride do izraza čisto drug način opazovanja. Vsekakor je možno, da se počasi premikajo po jezeru, kje se prehranjujejo nastane motna voda ali pa iz vode prihajajo mali mehurji. Pri toplem mirnem vremenu se največkrat zadržujejo tam, kjer je največ kisika, tudi kjer podzemno doteka voda. Tak lep primer je Muraszemenje, kjer reka Mura na enem delu tiska v jezero in tam priteka sveža hladna voda, še posebno so se ribe rade tam zadrževale, ker je bilo veliko podrtih dreves in skoraj nihče ni obiskoval ta del. Na spomlad se izogibajte teh mest, ker je voda tu zelo hladna. Če jih hočemo videti na ta način, se moramo premikati počasi in tiho, da jih ne prestrašimo. Zelo prav nam pridejo sončna – polarna očala, tudi pri oblačnem vremenu. Veliki krapi se zelo dobro skrijejo. Velikokrat šele po daljšem času opazovanja jih zagledamo, da se je tam nekaj premaknilo. Zelo dobrodošlo je, če se v bližini nahaja neko veliko drevo, da splezamo nanj in iz drevesa opazujemo vodo. Vsekakor si na drevesu naredite nekoliko udobno, ker taka opazovanja lahko trajajo po nekaj ur. Ja prav ste prebrali, tudi po več ur opazujem jezero, še posebno, če sem zagledal ribo in hočem natančno vedeti kako velika je. Če je krap v travi, lahko kar dolgo traja, da se nam pokaže v celoti. Iz višine se lepo tudi vidijo plitvine in pa vodna vegetacija, zato se splača pogledati jezero z višjega vidika, seveda kjer imamo to omogočeno. Na nekaterih vodah je voda tako motna ali globoka, da jih enostavno ne vidimo na površini. Potem jih moramo identificirati po njihovih značajih. Najlažje jih najdemo, če na površino pridejo mehurji. Največkrat je to zjutraj ali popoldan proti večeru ko so ribe tudi najbolj aktivne. Obstajajo pa tudi jezera na katerih ta način ni viden. To še ne pomeni, da tukaj krapi ne rijejo po dnu ampak je to odvisno od same zgradbe dna. Posebno jezera z trdnim ali gramoznim dnom proizvedejo zelo malo mehurjev kot pa jezera z muljenim dnom. Velikost in prisotnost mehurjev v mulju variira tudi od same zgradbe mulja in se lahko na enem jezeru zelo razlikuje. Je pa tudi odvisno od samega letnega časa in prisotnosti favne. Mehurji, kateri pridejo na površje, še ne pomeni, ki so zelo veliki, da je potem tudi spodaj velik krap. En krap lahko proizvede veliko malih mehurjev, medtem ko drugi z isto težo samo par velikih mehurjev. Nekateri pa naredijo, da naenkrat pridejo na površino celi krogi med 50-100cm premera. Najraje se veselim takih mehurjev, ker spodaj se nahaja krap, ki je zasvojen z iskanjem hrane. To, da pridejo na površje celi tepihi nastane zato, ker krap z celim telesom tudi z repno plavutjo premeša dno jezera, zelo podobno, kot če ste že opazovali sončnega ostriža, kako neguje svoje mesto. Nekaj podobnega počne tudi krap. Nekateri krapi potem tudi takole pobirajo hrano, ki lebdi v njegovi okolici, zato je pametno mu ponuditi vabo, ki lebdi nekaj cm nad dnom. Tudi gramozna jezera lahko vsebujejo mulj. Tanka plast mulja prekrije dno gramoza in zapolni manjše vdolbine. V tem mulju živi krapova naravna hrana,govorimo o produktivnem mulju. Ni nujno, da je ta plast zelo debela lahko, da je nastala zelo fina plast mulja, ki je lahko debela samo 15-50mm. Seveda se ta mulj z leti nabira.

Vsekakor obstaja še več načinov, ki nam pomagajo, kako lahko lokaliziramo ribe. Pokanje in tresenje trstike, premikanje lokvanjev, trave, vej,.. nežni valovi – vsi ti znaki nam povedo, kje se nahajajo ribe. Sedaj samo moramo presoditi, kateri znaki – dejanja sodijo h kateri vrsti rib, seveda za to potrebujemo dolgoletne izkušnje, da natančno vemo kaj povzroča katera riba.

Vsi ti načini, ki sem jih naštel so res vidnega pomena. Velikokrat pa ribiču enostavno ne preostane nič drugega kot, da se mora zanesti na razum, da bi lahko ugotovil kje se nahajajo ribe. V tem primeru se moramo popolnoma zanesti na znanje in dober občutek, da bi se odločili za pravo potezo. Za ribiče, ki posedujejo ta instinkt vedno izberejo pravo mesto, kot če bi vedeli, kje morajo loviti. Poleg tega so največkrat taka mesta zavzeta. Le redki posedujejo ta naraven fenomen. Sam sicer moram vedno trdno garati, pa še takrat se mi zdi, da velikokrat sprejmem napačno odločitev. Kakorkoli lovim, vedno si mislim, da bi na onem drugem mestu lahko lovil še boljše. Mogoče pa zaradi tega, ker sem po naravi tak, da vedno mislim, da bi tole stvar lahko naredil še boljše. Zgleda, da mi je to v podzavesti.

Prispeval: Jernej Pučko