Kako so nastali BOILI

Ime za vabe izdelane posebej za ribolov krapov imenujemo ang. Boilies. Pravega slovenskega prevoda za ime ni, se pa pojavljajo različice kot so bojli, boili, bojles,bojla …

O tem kdo si je izmislil bojle, zakaj in kje pa v nadaljevanju članka.
Težko je reči kdaj približno so se začela resna eksperimentiranja z vabami za lov krapov. Vsekakor so Kitajci bili prvi, ki so se začeli ukvarjati z vzrejo krapov in tako so verjetno bili tudi prvi, ki so resno razmišljali o tem katero hrano uživa in kaj od tega imajo najraje.
Prvi zapisi v Evropi so se pojavili od menihov živečih na Britanskem otočju v 14. in 15. Stoletju. Menihi so ugotovili, da so krapi dober vir hrane in se naučili vzdrževati populacije le teh v manjših ribnikih. Zato, da so ohranjali ribe pri življenju ni bilo potrebno veliko zunanjega vpliva (hranjenja) na samo vodo . S tem so si zagotavljali konstanten vir sveže hranljive oblike hrane. Govori se, da so bili menihi tisti prvi, ki so začeli razmišljati o načinih hranjenja krapov in načinih kako jih na enostaven način uloviti. Mogoče je bil to kos kruha ali kaj drugega naključno vržen v vodo, katerega je mimogrede pojedel krap. In tako se je zgodba počasi začela razvijati. Prvi zapisi pripravljanja vab so se pojavili v knjigi ˝The Compleat Angler˝, ki jo je napisal anglež Isaac Walton davnega leta 1640.

Osnovni namen knjige je bil pripraviti vabo za lov krapa, katerega se bo po ulovu ponudilo na krožniku. Avtor ni razmišljal tako kot sedaj v modernem krapolovu o spuščanju ribe po ulovu in o možnih nevarnostih hranjenja krapov z nepravilno sestavo hrane. Recepti so bili precej komplicirani kot na primer mešanje svežega kunčjega mesa (ali mačjega) pomešanega z moko različnih stročnic in dodatkov kot so sladkor in med. Iz tega so pripravili pasto katero so uporabljali za lov krapov. V uporabi je bila tudi pasta narejena iz drobtin in medu, kostni črvi namočeni v olje, sveža jetra, koagulirana ovčja kri in rahlo pokuhan krompir. In tako je ostalo vse do 20. stoletja.
Med leti 1950 in 1960 so ribiči izdelovali/uporabljali vedno bolj zapletene in inovativne vabe, saj so krapi postajali vse bolj nezaupljivi do standardnih oblik vab. Uporabljati so začeli paste narejene iz mesnih narezkov , mačje hrane, mok, drobtin, začimb. Osnovna ideja je bila ponuditi nekaj kar bodo krapi mogoče prepoznali kot nek nov vir hrane. Ribiči so verjetno z vsemi temi sestavinami zmedli sami sebe kakor tudi krape.

V začetku 1970 je imel angleški ribič po imenu Fred Wilton teorijo, da lahko zelo izboljša vabe izdelane iz paste. Izdelovati je začel vabe, katere so vsebovale visok procent beljakovin. To je dosegel z dodajanjem kazeina in kalcijevega kazeinata, produktov, ki se pridobivata iz mleka. Vsemu temu je dodajal še vitamine in minerale. Tako so nastale vabe z oznako HNV (high nutritional value). Zagovarjal je teorijo, da krap potrebuje balansiran vir hrane, da lahko preživi. Z drugimi besedami mora krap uživati vsa hranila, ki so potrebna za njegovo življenje: beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale. Z balansiranimi pastami so ribiči ujeli vedno več rib, vendar so zaradi mehke strukture vabe ulovili tudi veliko število bele ribe (ploščič, linj, …), ki ni bila ciljna riba. Zato je Fred Wilton iznašel način kako pripraviti pasto, ki bo bolj obstojna. Uporabil je vezivo jajca, oblikoval primerno velike krogle in vabe skuhal. Zmožnost prezentacije vabe primerne velikosti, ki ima trši zunanji plašč je rezultiral manjše število ulovljene majhne bele ribe. Kuhane vabe so pomenile tudi daljšo obstojnost v vodi brez strahu, da bo vaba padla iz trnka. In tako se je rodil boilie. V 70. letih je izdelavo bojlijev obvladovala le peščica najbolj zagretih ribičev v Angliji. V tem času je bila izdelava skrivnost in v kolikor si želel sam loviti na bojlije si jih moral izdelovati sam, saj jih ni bilo mogoče kupiti v prosti prodaji. Če strnemo besede so bojliji vabe za ribolov krapa večinoma izdelane iz kombinacij ribjih mok, mlečnih proteinov, ptičje hrane, različnih zdrobov in sojine moke. K tej mešanici se dodajajo jajca kot vezivo. Iz tako pripravljene mase se izdelajo majhne kroglice katere se skuhajo v vodi in s tem dobijo trši zunanji plašč in večjo obstojnost v vodi. Mešanici se poljubno dodajajo tudi različne arome in atraktorji. Osnovni namen okrogle oblike bojlijev je spraviti vabe na hranjeno pozicijo. To najlažje dosežemo z metom, izstrelitvijo bojlijev na hranjene pozicije, ki se nahajajo na večjih razdaljah.
   
In tako je bilo vse do leta 1980, ko se je zgodil še en velik napredek na kraparski sceni, to je iznajdba montaže vabe na las. Izumila sta ga znana angleška ribiča Ken Middleton in Kevin Maddocks. Z uporabo tega sistema montaže bojlijev se je krapolov poenostavil in ulovljenih je bilo več rib. Sedaj najbolj uporabljan sistem montaže bojlijev na las (vaba ni direktno pritrjena na trnek).

Vedno več ribičev je začelo izdelovati bojlije za sebe in tudi za druge. Vse to pa je privedlo do tega, da so bili izdelane prve komercialne vabe (bojliji) za prodajo s strani podjetja Richworth iz Anglije. Od takrat dalje se je pojavilo veliko znanih proizvajalcev kot so Nash, Solar, Nutrabaits, Mainline,… BigFish, to je samo nekaj znanih proizvajalcev saj jih je zdaj že veliko na tržišču.
Bojliji so zdaj eden najbolj razširjenih in najbolj primernih vab za lov krapov, razpoložljivi v različnih barvah in okusih. Najdemo lahko različne oblike in dimenzije od majhnih 10mm do velikih dimenzij 40mm kateri so primerni za vode kjer je veliko majhne bele ribe.
Poznamo toneče in plavajoče bojlije imenovane ˝pop up˝, ki so narejeni tako zato, da vaba počasi sede na dno jezera in s tem omogoči ribam, da jo lažje najdejo. Pop up se uporablja v različnih situacijah kjer je na dnu jezera prisoten mulj ali trava. Kombiniramo ga lahko tudi z eno tonečo bojlo in tako tvorimo sistem, ki ga imenujemo snežak. Pop up-i so v večini manjši od osnovnih tonečih bojlijev. S pomočjo snežaka dosežemo kritično balansirano vabo (neutralno plovnost) katera omogoči krapu lažje vsrkavanje hrane.
  

Ribič – krapar tako lahko izbira med veliko vrstami bojlijev. Nekaterim so dodani konzervansi zato, da jih lahko shranjujemo pri sobni temperaturi dalj časa. Bojliji, ki ne vsebujejo konzervansov pričnejo plesneti, zato jih je potrebno zamrzniti. Takšni bojliji so poznani kot ˝freezer baits˝.
Bilo je veliko ugibanj in diskusij ali uporabljati bojlije obdelane s konzervansi ali sveže zamrznjene. Skupno mnenje večine ribičev, ki se ukvarjajo z ribolovom in izdelovanjem bojlijev je, da vabe obdelane s konzervansi niso tako hranilne in tako izgubljajo na atraktivnosti. Če želimo boilije obdržati sveže potem jih je treba hitro po tem, ko so izdelani, tudi zamrzniti. S tem omogočimo, da sestavine iz katerih je izdelan bojli obdržijo veliko večino hranilnih vrednosti in atraktivnost. Zato so večinoma zamrznjeni bojliji nekoliko dražji od navadnih.

Potrebno je še omeniti uporabo naravnih konzervansov za podaljšanje obstojnosti bojlijev. Med nje spadata sol in sladkor. Ta način, ki je eden izmed novejših prav tako omogoča vabam obstojnost, hranilnost in atraktivnost. V primerjavi z vabami, ki vsebujejo umetne konzervanse so bojliji obdelani s soljo veliko kvalitetnejši. Prednost je tudi ta, da takšni bojliji dosti prej razpadejo v vodi kot bojliji z umetnimi konzervansi, ki povzročijo ˝zaprtost˝ in onemogočajo normalen proces razpadanja vabe, ko je enkrat v vodi.
Proizvajalec bojlijev BigFish je prvi, ki je na tržišče plasiral vabe obdelane s soljo. S tem so zagotovili kvaliteto samih vab (hranilne vrednosti in privlačnost), ustrezno obstojnost in vabe prijazne do okolja in rib.

Dandanes se skoraj vsak mesec pojavi nova oblika, nov okus/aroma vab-bojlijev izdelanih od številnih proizvajalcev širom Evrope in vsak ribič si izbere sebi priljubljeno vabo v katero zaupa in mu zagotavlja uspeh z ulovom. Vendar vaba ni vedno tista katera daje zagotovljen uspeh. Treba se je zavedati, da obstaja še veliko drugih dejavnikov, ki vplivajo na ulov, kot je uporaba pravilne prezentacije vabe, uporaba vabe ob pravem času na pravem mestu, vremenski vplivi kakor tudi ribičeva individualna sposobnost zaznavanja okolja.
Spoštujete naravo in čuvajte ribe
Aleš Vuk
BFBaits carp team

Vir:
- Internet
- Kevin Maddocks. Carp Fever