Božični Zaprešič 2012

Bližali so se deceberski prazniki in čas daril, obdarovanj in vsega mogočnega. Jaz nisem kaj dosti razmišljal o tem, saj mi je po glavi hodila še zadnja ribičija letos, katero bi odlovil, pa ni važno kje. Z prijateljem Žigom sva se tudi tokrat skupaj našla, da bi te praznične dni preživela skupaj na eni vodi. Ker je v sloveniji bil kar mraz, je bilo skoraj večino jezer zaledenelih, zato sva iskala primerno vodo pri naših sosedih hrvatih. Planirano sva že imela, vendar naju je hud mraz ter sneg zafrknil, saj še je Žiga imel manjši karambol. Pa nič zato, avto je bil popravljen čez 1 teden, in najin termin ter destinacija je bila znana, končno !
Božič ter ostalih par dni bova preživela na Zaprešiču, takšni so bili prani. Ker pa ni bil od naju še nobeden nikoli tam, sva se prvo malenksot pozanimala o jezeru, o katerem nama je prve napotke dal Marko Beloševič. Riba ta čas je bila srednje aktivna, zato nisva premišljevala dosti, ampak sva se kr odločila. Predviden odhod je bil v ponedeljek, vendar zaradi bojazni, da bi nama izbrano pozicijo zasedli, sva odrinila v nedeljo zvečer. Nameravala sva ostati 5 dni, zato je bilo opreme kar precej.
Vso opremo sva uspela spraviti v avto, tako da ni bilo prostora niti za eno vedro več. Hvala bogu, da ima Žiga tako pogruntan avto, saj koliko sem gledal opremo na prostem, sem skoraj dvomil, da bo šlo to vse noter. Končno spakirana in pripravljena, odhod je bil ob pol 10 zvečer iz Pragerskega. Nedolgo od tega prispeva na mejni prehod v Gruškovju, kjer prevozima mejo brez komplikacij. Res so naju malo čudno gledali na Hrvaški strani, a tako je, vse za ribičijo.
Ker še nisva imela menjanih kun, nama je Marko malenkost pomagal in nama jih menjal, ko sva prispela do njega v Đurmanec. Ob mali debati in ob dveh pol literskih brizgancih mi je bilo prijetno toplo, ampak morala sva na pot.
Ker sva se prvič vozila, in brez garmina, sva seveda zgrešila drugi izvoz za Zaprešič. Kasneje sva se na rakitju obračala in potem le končno uspela priti na vodo. Ker sva pa bila prvič tam, se je orientacija malenkost poigrala z nama in nisva vedela kam točno iti, seveda kako pa, če je bila tema kot se spodobi. V ribiškem domu ni bilo takrat nobenega, kasneje sva pa ugotovila, da morava iskati separacijo, kamor sva bila tudi namenjena na ribolovno pozicijo. Končno najdeva glavni vhod, ter stražarja, kateri naju lepo prijazno spusti do pozicije, kjer sva izpakirala vse iz avta in postavila šotor. Bila sva kr utrujena, zato sva kar hitro zaspala.

Prišlo je naslednje jutro, in seveda neki lušti po kafeju. Oh kako pa, greva na kafe v dom, pa še medtem kupiva karte. Super, kafe naju je čakal, karte so bile napisane, popila, pozdravila in ribolov se je končno lahko začel na izbrani poziciji v separaciji zraven bagera. Oba imava kr solidno opremo, vendar moje mehke palčke niso kos extremnim razdaljam, zato je žiga lovil ravno ven proti otoku na pribl. 120m, jaz pa sem si izbral bližnji sprud na cca.50-60m.
Žiga se je kr namučil z markiranjem, saj od začetka ni našel željene pozicije,jaz sem pa kar hitro našel pozicijo v vodi, na kateri bom vztrajal. Lovil sem na 6 metrih za sprud, kjer se je dno pričelo spuščati iz pruda dol iz globine 5m do globine 8m. Žiga je takrat prekipelo in si je poljubno izbral pozicijo v vodi na globini 5,5m. Ko so bile pozicije izbrane, sva lahko pričela z navezami, sistemi in seveda z hranjenjem. Temperatura vode je bila na globini 2-3m 6,5 stopinj, predvidoma je bila na globini 6 metrov mogoče za kakšno stopinjo ali dve več.
S seboj sva imela BFBaits SQUIPEX 14mm, BFBaits ANANAS 14mm in pa BFBaits JOKER 14mm. Poleg teh boilijev sva imela tudi BFBaits konopljine pelete, ter BFBaits SCOPEX, JOKER in RAK hitro topljive pelete. Ko sva pripravila vse sisteme z navezami vsed, sva pričela z hranjenjem. Žiga je vrgel 3-5 raket samo squipexa, celega, brez vsega. Jaz sem si naredil mix drobljenega in rezanega squipexa, ananasa, pelletov ter kuhane konoplje in na hranil malenkost več.
Žiga je lovil 2x14mm JOKER na dnu, snežaka iz Squipexa ter 1x pop up pridvignjeno. Jaz seem uporabil 1x snežaka iz popupa BFBaits Dark Squid 12mm ter Squipex 14mm, 2x squipex na dnu ter 1x Ananas ter polovico boile ornjenega ven proti štoparju. Vsaki navezi sem pa na začetku dodal še pva mrežico z droblenimi boiliji in briektami ter konopljo.
   

Minili sta približno dve uri, ko naju pri sončenju pred šotorom zmoti pisk na delkimu od Žigeta. To, bil je prvi prijem, nežen, ampak bil je. Po zategu je Žiga kar ugotovil, da riba sploh ne buta z glavo in da dejansko dela vse na teži. Borba je trajala dobrih 5 min, nakar se nama je v sončnem odboju pokazal prelep velik krap. Oba brez besed. Zajel sem ga in si trdil, Žiga, ta je bajsek, ta ima krepko preko 20kg, poglej kak pa je, taprava granata. Oba sva bila precej navdušena, saj je šlo za prvi prijem in prvo ribo.
Poglej na ribo na blazini je bil še huje, in moje prve ocene so bile 24kg. Navdušena ga hitro zvagava in pokaže lepih 21,1kg. Bombastično, sicer je zgledal za precej več, ampak zares zares okrogel Usnjar, ki ni imel niti ene luske na telesu. Res prava bunka !

Srečno izpuščena in takoj raketa v roko. Isto kot prvič, hrani z celimi squipex boilami pribl. 4 rakete na enako pozicijo tam, kejr je bil prijem. Pri zadnjem metu rakete pa presenečenje ! Prijem na sredinsko palico ! Zategne in se spet prične dril. Sploh nisem mogel verjetni, kaj se dogaja. Dril je trajal malenkost dlje, riba pa po Žigejovem občutku ni bila mala. Ko se nama je prikazal, sva se oba nasmejala, saj je šlo še za enega precej lepega krapa. Vaga pokaže lepih, polnih 17kg. Super, v roku pol ure drugi krap preko 15kg, kaj češ lepšega za ta čas.

Ponovi vajo ! Žiga je bil ves navdušen, zato je tokrat hitreje hranil in bil hitreje konec. Hranil je enako kot prej, cele boile squipex 14mm, oba prijema je pa imel na snežaka squipex in 2xjoker na dnu. Mine dobrih 30 min in v debati, kar se je pred tem dogajalo naju zmoti spet prijem na snežaka z squipexom. Po napornem drilu, ki traja malo manj kot 10min se pred podmetalki in kasneje tudi v njej znajde prelep zrcalar. POŠTENO ! Vaga pokaže 15,1 kg. 3 riba nad 15kg v roku 1 ure in pol ! Tega ne doživiš vsepovsod tak čas !

Po tokratnem hranjenju se je riba umirila. Pričelo se je nočiti, jaz pa sem še vedno skrbno gledal proti svojim palicam in pričakoval prijem, vendar ga nisem dočakal. Preden je sonce zašlo, sem ponovno premenjal vse palice, nataknil sveže vabe ter marker na novo nastavil. Dohranil sem 3-4 rakete in si tako pripravil spod za večer. Žiga je pravtako malenkost dohranil, in čas je bil, da greva k počitku, saj sva bila oba izmučena od raketiranja in ostalih aktivnosti čez dan. Kako nebi bila, saj nisva vajena ganjati rakete.
Noč mine mirno, ni bilo prijema ne pri Žigu in ne pri meni. Zbudiva se pozno v božično jutro. Sonce je prijetno sijalo, šotor se je postopoma grel, bilo je fantastično in dokaj toplo jutro. Za začetek obilni zajterk, da bova imela dovolj moči za štart čutovitega dneva. Pričela sva z menjavo vab, ter hranjenjem. Žiga je spremenil taktiko in začel delati mix za hranjenje z briketami Scopex, mletimi boilami, konopljo ter narezanimi boilami. Jaz hrane nisem spreminjal, edino podipal sem mix boilov, peletov in konoplje z BFBaits Squipex Dipom. Ko sva končaka z hranjenjem, sva imela čas, da sva se spomnila prejšnega dne in Žigejovih rib. Zares lepo. Sam sem si mislil, pa saj bo, hranjeno imam, hrana je kvalitetna, samo riba mora priti na obisk.
Ura se je že bližala popoldnevu, ko sva se odločila, da še bova malo legla k počitku. Ne spomnim se, kako dolgo sem počival, ko me je prebudil in vrgel pokonci prijem na mojih palicah ! Končno ! Prvi božični prijem ! Tega ne doživiš vedno ! Ves vesel sem poprijel za palico in pričel se je dril. Čutil sem, da ni neka mala riba, vendar občutki so bili na čase precej mešani. Po cca. 5min borbe zajamem prelepega zrcalarja. Že v podmetalki mi pozornost vzame oranžna pika na sredini telesa. Bil je precej lep, in dokaj eleganten, proti Žigejovim bombicam. Vaga pokaže lepih 16,3kg. Veselja nisem mogel skrivati, tudi na božičkove kape sem čisto pozabil, saj sem ujel prvega krapa na božič. Hvala božiček, za prelepo darilo, sem imel v mislih pri fotografiranju z njim.

Čez dan sem še imel par prijemov, od tega še dva krapa z težo 11,9kg in pa 12,7kg. Ostali so bili manjši in precej okrogli, kar se mi je zdelo zelo nenavadno, saj nisem navajen tako rejenih krapov. Na žigejovi strani je pa bil tokrat mir, Imel je 2 precej mala krapa, to pa je bilo to. Spraševala sva se, da kako to, da se mu je naenkrat tako obrnilo, ko pa mu je prvi dan kazalo več kot odlično. Kdo bi vedel. Taktike hranjenja nisva spreminjala, jaz sem edino po vsakem prijemu hranil več, kot prej, kar se mi je pa pokazalo za odlično taktiko. Na začetku sem zelo pazil, koliko hraniti, kasneje sem pa videl, da riba kljub nizki temperaturi vode kar aktivno pobira.
   
Na vrsti je bila priprava hrane ! Seveda za sebe, saj sva bila že kar sestradana. Tokrat glavni šef kuhanja Žiga čoh in kasneje velika porcija špagetov z bolonez omako, ter tunino solato z fižolom ter malenkost kechupa. Njam !
Začel se je spuščati mrak, in priprave za ponoči so se pričele. Sam sem začel misliti o pva, katerega sem brez problema spravil na svoj spod ponoči. Tako sem se rešil raketiranja ponoči. Pripravil sem si kar nekaj pva vrečk, katere sem nafilal samo z narezanimi boilami mešano med Squipexom ter Jokerom. Preden se je čisto stemnilo, sem še vrgel 3 rakete, 2 na spod in eno izven, ter na vsako palico montiral pva vrečko z svežo vabo. Žiga je vstrajal in vabe ni menjal od popoldneva, takrat, ko jo je nazadnje. Samo dohranil še je z parimi raketami in to je bilo to. Legla sva k počitku in ni minila 1 ura, ko sva pričela že dremati.

    

Stemnilo se je in pričel je pihati južni veter. Poštena budnica na mojem sprejemniku ! Šus ! Hitro ven na dril. Ura je bila okoli 22, ko je bil moj naslednji prijem. Bil je prelep, debel zrcalar teže 12,4kg. Vesel sem bil, saj sem videl, da tudi zvečer pride tu pa tam kakšna riba na spod pobirat. Pri žigu je bilo vse mirno. Palico si znova pripravim, nanjo obesim pva, vabo premenjam z svežim squipexom in eno polovičko ter vržem sistem nazaj na spod. Presenečeno je padlo točno tam, kjer je bila od prej.

Odpravim se spat, zatisnem oči in skoraj se mi že začne sanjati, ko zaslišim, da nekdo koraka okoli šotora. Prebudim se in pogledam ter vidim ,da sva dobila obisk. Prišel naju je pozdravit znani krapar Truli iz zajarkov. Debata je trajala kar dolgo in dosti koristnih informacij sva pridobila, saj pozna vodo kot svoj žep. Omenil je, da je Žigova pozicija veliko bolša od moje in da se da zgoditi, da me bo prelovil, kar se tiče ribe glede veličine. To mi je dalo misliti, v glavi sem si začel ustvarjat novo taktiko, kako bi lahko šel dlje ven loviti, da bi dosegel tisti idealen poden po njegovih besedah, kjer najboljše dela. Odločil sem se, da to noč ostanem še vedno tukaj blizu, ko sem bil, saj mi je riba kar solidno delala. Ko je odšel, sva šla nazaj k počitku in zaspala. Veter še je vedno pihal, vendar naju ni motilo.
Edino kar me je zmotilo in dobesedno vrglo iz ležalnika ob 3 zjutraj je bil prijem na moji palici, katera je bila enaka kot prej. Žigu se ni dalo vstati, zato je ostal zavit v spalko. Pri drilu sem se kar namučil in po slabih 10 min zajel zares lepega krapa. Po prvih ocenah sem predvideval, da ima kakšnih 18kg. Odhitel sem po vago in Žigu povedat, če me lahko pride fotografirat, da čimprej izpustim ribo. Ribo sem stehtal ampak se je tehnica ustavila preko 20kg. Stehtal sem še drugič ter enako. Bil sem kar lepo presenečen, saj nisem pričakoval takšne teže. Krap je vagal lepih 20,6kg, bil pa je usnjar, popoln brez nobene luske. To je bil moj prvi usnjar v življenju.

Ves vesel se vrnem, namontiram enako kot prej in vržem nazaj na spod. Prav lepo mi je bilo, saj sem ujel zares lepo ribo in to dokaj blizu, čeprav so mi dejali, da imam male možćnosti za večjo ribo tukaj na blizu. Super, do sedaj bi lahko rekel, da sem dobil več, kot se pričakoval. Kar hitro sem zaspal. Noč je minila mirno, prijemov ni več bilo. Zjutraj se zbudima z žigom in po zajterku pričneva z menjavo navez. Po glavi so mi zelo šle besede Trulija, ki mi je dejal, da je zunaj precej dobra pozicija, vendar je do nje 130m, diagonalno z špicom otoka. Nisem imel mira in pričem sem experimentirati ter metati dokaj daleč ven, nekako mi to ni sedlo in po par urnem zajebavanju sem odnehal, dobesedno sem za to vrgel puško v koruzo in se preselil nazaj na spod bližje.
Naredil ose je kar precej oblačno vreme. Začel je močno pihati seter iz severa, to je bilo točno v hrbet, tako kot sva imela postavljen šotor. Dosti nama je pomagala separacija in nasip za nama, saj je odnesel večino vetra, ki bi ga midva dobila direktno v šotor. Žiga je začel dobivati prijeme, vendar vse manjša riba do 10kg. Imel je par luskinarjev zaporedoma ter enega lepšega dobrih 14kg, zares debelega.
Pričelo je malo deževati in v roku 1 ure se je dež prelevil v neurje z močnim vetrom. Preko obale sva opazovala ribiče, ki so bili ta dan na novo, kako trpijo njihovi šotori, ki se upirajo precej močnemu vetru. Valovi na vodi so postajali čedalje večji in zares se je naredilo kot na sodni dam. Hvala bogu lahko samo rečem, da naju je tista sipina odzadaj malo varovala, da nisva vsega tega dobila v šotor.
Pričel je iti kar močen dež. Ker nisva bila nekaj zaspana, sva se odločila, da bova malenkost nazdravila na do sedaj ulovljene krape. Lahko rečem samo hvala domačemu rdečemu vinu in kokti, je prav malo pasalo za spremembo okusa. Vseeno sem si pripravil dežnega pajaca, če slučajno kaj zapiska. Od 2 popoldan je pričelo in ni bilo videti konca. Vsake toliko časa se je veter in dež umiril ter znova okrepil.

Tačas, ko sva opazovala vso to dogajanje, je pa šla počasi 3 literska kantica domačice proti koncu, ojoj, to pa nebo dobro, če se bo tako nadaljevalo si mislim… Po drugi strani pa sem bil malo skeptičen, saj nisem verjel, da bo še kakšen prijem.
Glej ga zlomka… Takoj potem prijem na Žigejovi palici v najhujših razmerah kar sva jih sploh imela. Je reko Žiga, daj ti pojdi, ti maš toto obleko, meni se neda, in se pokrije z spalko preko glave… Sem si mislim, pa ti si čist nor, malo ti že vino škodi hehe, ja nič, odšel sem ven, te zdrilal ribo do obale. Bil je krap cca. 2kg, katerega sem kar v podmetalki izhaklal ter ga izpustil. Ves moker sem se vrnil nazaj v šotor, se slekel ter se zleknil po ležalniku in si privoščil še en bambus. Prav pasal je, vendar ne za dolgo. Preseneti me prijem na moji palici. Vreme se ni niti malo umirilo, zato sem moral nazaj v takšno ven po ribo. Ko sem pričel drilati, sem čutil nekaj večjega, vendar sem si mislil, da ni nič kaj takšnega, ter da imam samo takšen občutek, ker se mi veter zelo upira v hrbet in palico. Po dobrih 10 min dobim krapa do obale in ga zajamem. Presenečen ! Še en lep krap, ki je prijel blizu ! Juhu.
Vaga pokaže lepih 16,4kg, spet popolnoma gol krap usnjar.

Premočen sem bil celi in hvala bogu se je neurje umirilo oz končalo od 22 večer. Bil sem ves premočen. Podnebje se je občutno ohladilo in pričelo je kar stiskat. Severni veter se ni nekaj dosti umiril, tako je še majal drevesa do polovice noči. Zjutraj sva se prebudila v zelo mrzlo jutro. Opazil sem ,da je bil ponoči minus, saj je zmrznilo platno na šotoru ter moja dežna obleka, ki sem jo obesil na drevo, da se posuši. Čez dan se je kazalo malo sonca, prijemi so pa bili redki in po večini samo manjša riba. Tisti trenutek je bilo na vodi 15 novih ribičev in ta pritisk se je za moje pojme kar poznal na ribi. Dobila sva še par manjših rib, dokler nisva vsega pospravila in se odpravila proti domu.

Najbolj všeč mi je bilo, k osva bila prva dva dni sama na vodi, takrat je bila aktivna precej večja riba, ko so pa prišli še ostali ribiči, pa so začeli prijemati vedno majnši krapi. Torej definitivno se pozna pritisk na vodo, pa če še je kako mali, nekaj je na tem. Zaklučila sva odlično kampanijo za ta letni čas, in na vodi, kejr sva bila prvič, lahko rečem samo, da še več takšnih kampanij, in morda se spet vidimo naslednjo leto enaki čas za vodo.

Mario Buco, BFBaits Team