Osnove zgradbe in obnašanje krapov

Krapi imajo podoben čustven sistem kot mi, zato so v stanju, da okrog sebe vidijo, čutijo, okušajo in »vohajo«. Zelo pomembno je, da vemo, kako krap zaznava, kaj ga vodi do vabe in kako vsrkava vabo. Če poznamo njegovo karakteristično obnašanje, navade,.. vemo bolj natančno skrbno izbrati pozicijo, vabo, ter takole dobimo prednost in delno razumemo krapovo obnašanje.

Najpomembnejši krapovi čuti so:

Vid; krapi lahko s svojimi očmi vidijo. Njihovo oko, ki se nahaja ob strani glave, lahko premika navzgor in navzdol in pri tem zazna stvari, ki gledajo iz vode pod kotom 490. Vse kar se nahaja izven tega kota je zanj nezaznavno. V vodi je zato njegova vidljivost deloma omejena na 10m, kar ima velik pomen pri prehranjevanju in je velikokrat zelo efektivna. Krapi ne morejo fokusirat in korigirat vidljivost ter videt tridimenzionalno ter je njihova ostrina odvisna od svetlobne prosojnosti vode. V vodah katera so globoka, motna, polna mulnih delcev, oblačna, ko je slaba svetloba, potem je njegova vidnost stranskega pomena. V čistih, plitvih voda z močno svetlobo se vid krapom močno izboljša. To sem že večkrat doživel na jezerih z večjo vsebnostjo naravne hrane, predvsem kjer so raki, da jih proti večeru-mraku začnejo nagonsko lovit. Pri lovu je vsekakor vidljivost velikega pomena. Zato je sposoben tudi prepoznati barve. Ribja očesa lahko razlikujejo barve in prepoznavajo posebne barve v ultravijoličnem območju. V takih vodah moramo jemati v obzir, da krap lahko zazna-prepozna našo montažo, še posebej če je groba. Vid pa ni pomemben pri prehranjevanju, saj hrano najde z pomočjo drugih čutil.

Sluh; krapi lahko veliko bolj ostro slišijo, kot pa mi predvidevamo. Krap sliši zvočne valove, katere se v vodi širijo. Tile zvočni valovi so sporočila, ki potujejo do krapovih možganov in so tam spremenjena v šum-hrup. Male kosti v njihovem uhlju, ki jih imenujemo tudi uhlje kosti, lahko najmanjše zvoke zaznajo. Zvok je v vodi hitrejši in doseže večje razdalje. Že sami lahko to opazimo, ko se potapljamo, da se pod vodo zvok zelo lepo sliši. Na mnogih zelo lovnih vodah je padanje vab krape naučilo, da se tam nahaja hrana, kot tudi na večini gramoznic kjer izkopavajo gramoz z bagrom, da je tam veliko hrane. Tudi ko hranimo z čolnom lahko proizvedemo zvok, velikokrat prav namerno mečem hrano visoko v zrak, da bi čim bolj privedel njim poznan zvok, da se trenutno tu nahaja hrana. Vsekakor so to jezera, ki so obdana z vsakdanjim hrupom.  Na zelo tihih vodah lahko postane tako dejanje problem ,ker ga smatrajo kot nevarnost. Že samo skakanje na obali, metanje hrane ali pokanje montaže lahko spodi ribo. Ribe slišijo in tudi proizvajajo zvok. Ko krapi drobijo školjke in ostalo hrano lahko v bližini slišijo njihovi vrstniki, da se tam nahaja hrana. Ena od takih metod, ki jo velikokrat želimo oponašat z našo vabo je t.i. Crunch efekt, kjer v vabo primešamo lupine jajc, školjk ter tudi zrna kot so konoplja, oljna repica in podobne stvari.

Vonj-okus; krapi lahko stvari v vodi na različne načine okušajo ali vohajo-zaznavajo. Nosni odprtini, ki se nahajata pod očmi dovoljujeta tako, da v njih priteče voda. Njihov občutljivi čuti so v stanju, da vsako substanco zaznajo, katera se v vodi raztopi. Čeprav krapi zaznavajo velik del kot užitne sestavine je možno, da posedujejo čut, ki jim da možnost, da hrano zavrnejo. Se reče, da krapi najprej vabo zaznajo, potem jo okušajo in šele takrat se odločijo, če jo bodo zaužili ali ne. Krapi vohajo nepretrgano. Je dokazano, da vonj služi kot prepoznava posameznih skupin, spolov,.. kot tudi kvaliteto vode. Pri iskanju hrane pa igra podrejeno vlogo. Veliko kemičnih pridobljenih arom ne vplivajo na priteg krapa, da bi zaznali, da je to hrana. Pogosteje ulovi aroma ribiča kot pa pritegne krapa. Za to imajo krapi izrazito čutilo za okus. To sta dva para brkov, ustnice, žrelo in poklopci škrgov. Vsaka hrana vsebuje kemične dražljaje(predvsem so to aminokisline), ki jih krapi vohajo in okusno lahko zaznajo. Kako hitro bo najdena vaba in kdaj jo bodo vzeli je v prvi liniji odločilna zgradba-sestava hrane(več o tem pozneje v opisu hrane)

Občutek; živčne celice na občutek za dotik so razporejene po celotnem telesu. Najbolj so izstopajoča na obrobju ustnic, brkov na začetku glave kot tudi po stranski liniji telesa. Ta pobočnica na stranski liniji jim služi tudi kot orientacija in je eden najpomembnejših krapovih organov. Krapi lahko zaznavajo stvari tudi po svoji bočni liniji, ki je tudi opremljena z čutili. Ta lahko tudi zazna vabo in ugotovi ali je stvar jedilna ali ne. To čutilo, ki poteka po bočni liniji od glave proti repu, je obdan z finimi tekočimi cevčicami, ki se odprejo navzven z drobcenimi porami. Nekaj podobnega kot z našimi lasmi, lahko zelo slabe signale ali premikanja v vodi prepoznajo, kar je za njih zelo uporabno, da lahko prepoznajo, kje se nahaja hrana ali pa kaka prepreka-ovira. Krapi lahko tudi z pomočjo brkov identificirajo vabo. Ko krap zazna ali prepozna stvar lahko z pomočjo brkov ugotovi za katero hrano se gre. Še posebno izrazit čut imajo krapi v vodah kjer je zelo slaba vidljivost. Nekateri znanstveniki trdijo, da z svojimi brki lahko celo bolje presodijo. Krapi lahko potem presodijo ali bodo vsrkali vabo ali jo pa odpihnili stran. Še posebno, če ugotovijo, da je vaba privezana za montažo in ga čuti opozorijo na nevarnost. Otipljiv čut, ko pride do dotika-stika je za krape zelo koristen. Sem popolnoma prepričan, da krapi zaznajo napete vrvice, da se gre za spremembo okolja, da je nek tujek. Kožni živčni sistem sporoči možganom kaj se dogaja. To sem lepo doživel na Cassienu, da je občutil napeto vrvico, saj sem bil pred tem povsem prepričan v prijem. Sem čist blizu palice in že skoraj jo držim v roki,.. nato vidim kako se upogne vrh palice in pusti. Postane vse mirno. Krap je drgnil ob vrvico in takoj prepoznal nevarnost. Tudi ostali domačini so pripovedovali, kako so tamkajšnji krapi nezaupljivi in predvsem ultra previdni, da ko je na enem delu veliko vrvic, se skrijejo, povlečejo, kot da bi zamrznili. To je dokaz, da se lahko hitro naučijo kje preži nevarnost in takoj zaznajo tujke, ki se nahajajo na njihovem območju. Krap je zelo občutljiva riba.

Obračanje, skakanje, valjanje:

Na našo srečo je to lepo, da se nam izdajo-kažejo kje se nahajajo. Pravzaprav jih zelo rad gledam in se veselim vsakega njihovega skoka. Zakaj počnejo to? Men je najbolj všeč razlaga, da zaradi čistega veselja do življenja, da so srečni in polni adrenalina. Znanstveniki to teorijo bolj razlagajo, da se hočejo znebit parazitov ali da si čistijo škrge od raznih sedimentov, ki so se nabrali med prehranjevanjem. To teorijo tudi potrjuje ostala bela riba. Lahko je tudi komunikacija med sabo. Na velikih jezerih se lepo opazi, ko prihajajo krapi v katero stran se gibljejo-to izdajajo z svojimi skoki. Kaj sem opazil na različnih jezerih je ta, da v jezerih z veliko mulja se ribe večkrat kažejo ali skačejo iz vode, kot pa na nekaterih drugih. To samo potrjuje, da si s tem čistijo škrge. Tudi v gramoznicah predvsem mislim na Krog, kjer sem delal največ zapiskov do leta 2000 sem opazil, da so se največkrat obračali prav tam kjer je največ mulja v jezeru, to sem opazil tudi v gramoznici Ivanci. Spet drugje se kažejo zelo redko ali jih pa zamenjujemo za manjšo ribo. Tak primer sem na enem zelo divjem jezeru, kjer so samo hrbtne plavuti držali iz vode ali samo rahlo srknili zrak. To početje je bilo zelo podobno majhni ribi. Takšen način pripisujejo, da si izenačujejo pritisk, največkrat lahko to opazujemo, ko jih spuščamo nazaj, da za njimi se dvigujejo veliki mehurčki zraka. Velikokrat vidimo krape kako se drgnejo ob vejah, trstiko ali med travo. Ja krapi se praskajo. Pero mi je pripovedoval, da ga je videl, kako z polno močjo-hitrostjo se zaletava v drog, da bi tako odstranil parazite. Videl ga je, kako počasi plava, potem pa kot strela švignil direktno v steber in ob tem udaril bočno v njega, tako močno, da se je še zunaj slišalo. V času drsti sem velikokrat opazil, da so bili čisto dvignjeni iz vode, kot da želijo vzletet. Se dvigujejo na površino in počasi spustijo nazaj. Kdor je videl drst v živo ve, da je to prav poseben trenutek in težko se da opisat, kaj vse tam počnejo. Moje prepričanje je, da tud tako med sabo komunicirajo.

Faktorji, ki vplivajo na krapovo hranjenje:

Vsekakor ni možno z gotovostjo trditi, kako se krap v nekem jezeru prehranjuje in katere montaže so pri tem najprimernejše. Krapovo prehranjevanje je odvisno od mnogih dejavnikov in njihovih različnih obnašanj. Nekaj najpogostejših dejavnikov je:

Njihova osebna lastnost; ta se razlikuje glede njihovih zgradb ust, veličini ust, zgradbi telesa,… krapi so podobni človeku, kar se tiče karakteristike. Niso vsi krapi isti in ne žrejo vsi pod idealnimi pogojami ali pa, da prenehajo pri slabih pogojih! Krapi ne jejo vsak dan, obstajajo obdobja, ko žre samo par dni na mesec. To sem lahko lepo opazoval na enem jezeru, ki so pustili vabo tudi po dva tedna stat. Namreč zelo težko je parirat na vodi, kjer je veliko naravne hrane in našo vneseno hrano pobirajo le redkokdaj. Zato lahko mine veliko časa, da se navadijo nanjo in jo začnejo smatrat kot naravno hrano(več o tem pozneje v tehniki hranjenja). Pod določenimi vplivi ali ob določenem času so predvidljivi, ampak ne na način in pogoj, da bi z sigurnostjo lahko dejali, kako ga lahko prelisičimo. Določeni primerki se pustijo uloviti vsako leto samo enkrat, in to največkrat vedno približno ob istem mesecu-času. Nekateri se vračajo na ista mesta, medtem ko večina zamenja okolico in se prestavi v nek varnostni kotiček, velikokrat je to zelo blizu obale pod kakimi drevesi ali travo, da iščejo tam svoje zavetje. Nekateri primerki pa izginejo in se šele pokažejo po 4-5 letih. Krapi so zelo zanimiva bitja.

Ribolovni pritisk; Krapi svoje mirne kotičke iščejo takrat, ko niso lačni, ko se bombardira z montažami, hranilnimi pripomočki, ko jih motijo čolni, plavalci najpogosteje pa ko so vsepovprek napete vrvice v vodi. Tudi, če se nek krap vedno in vedno ulovi na isto vabo, na istem mestu, ali z isto montažo v nekem jezeru, lahko krapi spremenijo svoj star način prehranjevanja in takole preprečijo, da bi bili ponovno zagozdeni. Skoraj vsa jezera vsebujejo take mirne cone kamor se potegnejo ribe. Najpogosteje so to kaka poveznjena dreva v vodo, rastlinje, težko ali zelo dostopna mesta,.. na komercialnih pa sredina jezer kamor ne doseže montaža,… Želim vam povedati, da čim manj ribičev sedi za vodo, toliko manj previdne so ribe. Vem zelo dobro, da na večini voda se zelo slabo lovi čez vikend, kot da se velikokrat ne bi prehranjevale, zaradi pritiska in to nadoknadijo med tednom, ko komaj kdaj kateri lovi. Velikokrat je tudi povezano zakaj nekatere montaže odpovejo in zakaj se krapi spet pustijo prelisičiti na neko novo posebno montažo. Krapi si lahko prizadevajo, da bi preprečili zagozdenje in na nek način vzamejo vabo, ne da bi se pri tem zagozdili in določeno montažo naredijo neefektivno, čeprav je nekje drugje zelo uspešna. To montažo moramo potem na nek način spremeniti, da bi lahko spet prelisičili krape. Pri tem ne moremo upoštevati samo pritisk ribičev v zadnjem letu, ali da jih ob istem času veliko lovi. Obilica hrane, ki prosto leži na tleh lahko nasiti krape še preden  bo prišel do vabe. Najloni, ki so v vodi  napeti v izobilju, lahko krapa spravijo v paniko in ga odrinejo od določenega mesta, kot tudi metanje svinca-montažo jih lahko preplaši, ker spoznajo, da ta zvok pomeni nevarnost. Kolikokrat sem lahko že doživel, da ko krape prvič preplašiš na enem mestu se še vrnejo nazaj, krožijo okrog in so bolj pazljivi ampak pri drugem preplahu postanejo zelo previdni in se začnejo gibati nekoliko globlje.

Zaupanje v vabo; ko krap najde našo hrano jo mora pozitivno sprejeti, da ga potem lahko dobimo na trnek. Vaba je velikega pomena! Krap mora dobiti zaupanje v našo hrano, da bo pozneje nepazljiv pri vsrkavanju vabe. Po drugi strani pa pri nezaupljivi vabi svoje prehranjevalne navade negativno vplivajo nanj in se odmakne iz našega ribolovnega območja in potem je vseeno katero montažo uporabljamo. Časi so se medtem enormno spremenili. Vaba ali vaba na trnku je danes znanost zase. Lahko nas privede do zmešnjave, da se ne odločimo za pravilno izbiro ali prezentacijo, ki nam potem pokvari najboljšo montažo. Nikoli ne uporabljajte starih vab ali plesnivih z upanjem, da bo že nekako delovalo – ker največkrat se ne bo zgodilo nič. Malo premislite, nekatere odločitve, priprave naredite doma, pa boste videli, da se bo izplačalo. Pravilna miselnost – logičnost je prav tako odločujoč dejavnik v naši krapariji.

Letni čas; čeprav se krapi prehranjujejo skozi celo leto, ne žrejo vedno z isto požrešnostjo. Temperatura vode je odločilna za prebavo, kot tudi za gibljivost in požrešnost. V poletju, ko krapi žrejo veliko jo tudi z neko gotovostjo-sigurnostjo zaužijejo, medtem, ko so pozimi prehranjevalne lastnosti slabše, jih vzamejo bolj varčno in veliko bolj previdno, ker sam prebavni proces je dejansko daljši. Dejstvo je pa tudi, da manjši krapi požrejo manj, kot pa večji, zato so pa najboljši rezultati spomladi in jeseni, ker se manjši prej nasitijo, kot pa njihovi večji kolegi, še posebno pri tem. vode okrog 10C. Čeprav bi naj uporabljali najefektivnejšo montažo, moramo pri previdnem jemanju vabe, uporabiti manjše spremembe, da ga prelisičimo. Vsako jezero-reke ; letni časi, imajo svoje posebne značilnosti, zato moramo temu prilagajati količino hrane in montažo.

Pomen naravne hrane; glaven vir krapove prehrane je vsekakor naravna hrana. Vsako jezero se po vsebnosti naravne hrane zelo razlikuje. Jezera, ki imajo naraven vir v izobilju, so temu tudi krapi v dobri kondiciji in zelo hitro rastejo. Naša vaba mora biti skrbno izbrana, da lahko konkurira naravni hrani. Hrana je povezana z instinktom glede časovne prebave, ki potem odloča, kako ulovljiv bo naš boiles. Poleg tega ima dobra prebava še naslednji pomen. Da zelo malo dušika in ostalih elementov se izloči v vodi. Velika količina dušika preobremeni vodo, še posebej v vročih letnih časih. Razen tega poskrbi dobra prebava in hranilna vrednost za odlično rast krapa, kar seveda mora biti v interesu kraparjev samih(več o tem pozneje). Velikokrat je boljše, da hranimo zelo malo, samo kot desert. Seveda je to zelo težko napovedati, kaj je najboljše ob določenem času. Razum, opazovanje, vztrajnost, so ključnega pomena! Vsekakor obstajajo še mnogi drugi dejavniki, ki prav tako vplivajo na sam uspeh ribiča. Naj izpostavim samo izbiro mesta, primerne vabe, taktike,…, ki vsekakor vplivajo na našo montažo. Če so si krapi pridobili zaupanje v našo vabo, lahko je tudi samo zaradi tega, ker ni zadostne količine naravne hrane, manjši pritisk ribičev, dobre prehranjevalne lastnosti krapov, ribe se nahajajo na našem mestu in še naprej nimamo prijemov ni rečeno, da je napačna montaža – mogoče smo napako naredili z samim hranjenjem! Zapomnite si nekaj, da bomo krape lovili samo, če; bomo lovili z vabo, katero krapi akceptirajo; lovili tam, kjer se krapi želijo prehranjevati; lovili ob času, ko se prehranjujejo! Ne more vedno vse ležati v montaži! Efektivna montaža, ob pravi vabi, na pravem mestu, ob pravem času – tvori uspeh.

Vremenski vplivi; na obnašanje krapov ima velik vpliv zunanjo podnebje-vreme. Glede letnega časa uporabljajo različne prostore v svojem svetu. To vsekakor lahko poenostavi iskanje, kje se kdaj nahajajo. V večini jezer ima velik vpliv pri prehranjevanju. Naštel bi najvažnejše dejavnike, ki premikajo ribo. Pritisk: vsekakor najbolj reagirajo ribe na to na nekih plitvih voda. Tudi na globokih voda pride do izraza ampak veliko počasneje kot pa na plitvih. Veliko ribičev stavi na dobitno kombinacijo, ko je visok zračni pritisk. Se pravi na mrzle dni in močno sonce. Sicer menim, da je to zaradi močnih sončnih žarkov, ki prebudijo ribe. Nekaj podobnega se dogaja poleti na globokih gramoznicah, kjer je takrat največ kisika. Zelo dobro sem lovil pri enakomernem ali lahko padajočem. Pada zračni pritisk hitro je vedno boljše kot pa če naglo raste. Pri enakomerno rastajočem pritisku je bila garancija za uspešno sedenje. Kot vemo je pritisk povezan z vremenskimi vplivi. Dež: največ prijemov sem imel pri lahkem deževju ali po kratkih plohah. Ne spomnim se, da bi kdaj imel prijem pri močnem deževju ali nevihti. Zanimivo kaj sem prebrskal med svojimi zapiski, je morda podatek, da sem na spomlad redkokdaj imel prijem na plitvini ampak nekoliko metrov globlje. Pozitivno delovanje ima po mojem mnenju, lahek dež, kot tudi kratko kislo vreme pri naglem spreminjanju oblakov.  Veter:  Ti faktorji ležijo že v sami zgradbi jezera. V plitvem, ploskaten jezeru reagirajo ribe drugače so bolj občutljive kot pa v  globoki gramozni jami. To pomeni, da ima veter večjo moč, da premeša vodo in s tem dvigne tudi sediment. Ob tem je ribam na razpolago več hrane, še posebno če izberemo zavalovale obale, da nam piha v obraz. Na gramoznih jamah sem največ prijemov imel ravno tam kjer se je motna voda mešala z čisto, se pravi na tem obrobju, verjetno zaradi samega prihoda rib na ta področja. Ob tem mislim, da se veliko hitreje širijo atraktorji po vodi, da jih tokovi hitreje in bolje raznosijo. Temperatura: velike temperaturne spremembe so največji faktorji stresa. Zato se ob takem vremenu skoraj ne prehranjujejo. Vsekakor jim najbolj spodbudi požrešnost konstantne temperature, brez nagle spremembe. Pozimi se povlečejo tudi v najgloblje dele, kjer je spodaj vedno konstantna temperatura 4C. To je ribolov za prave moške. Spomladi ko doseže voda nad 10C se začne veliko dogajat na plitvinah. Največ svojih velikih krapov sem ujel pred drstom, pri 16-17C. morda zato, ker še zadnjič vzamejo veliko hrane pred drstom. Zato je mogoče tudi to najboljši čas, da ujamemo najtežjo samico takrat. Poleti je veliko odvisno od vsebnosti kisika. Ob tem času se ribe ujamejo vsepovsod in skoraj na vseh globinah. Sam si izbiram bolj globlje dele, ker je majhna razlika, kot pa na površini 2-4m, to predvsem mislim na gramoznice. Jeseni ko pade temperatura na 10-8C je še zadnja možnost ujeti debelega pujsa za zaključek sezone. Največ kaj sem videl, da veliko ribičev prerano zaključi sezono. Saj ko prvič redno stisne okrog ničle, takrat ribe komaj občutijo spremembo, da bo postalo hitro mrzlo. Takrat je res pravi izziv za nas in velikokrat smo nagrajeni z prav posebnim primerkom, pa še takrat imajo najlepše barve. Dejstvo je, da sem tako pri lepem kot pri zelo slabem vremenu ulovil krape in garantiram vam, da bom tudi pri vsakem vremenskem pogoju lovil krape. Ne pustite se, da vas bodo kolegi ali drugi ribiči prepričali, da ni primerno vreme za lovit in da greste raje nekaj spit. Pojdite lovit pri vsakem vremenu ne pustite se ustavit, pozabite na vremenske napovedi. Samo, ko boste za vodo boste lahko ulovili krape! Verjemite mi več ste za vodo, večje možnosti imate za uspeh!

Pomen termoklime: vsak je že slišal za to ampak kaj pravzaprav se dejansko skriva in pomeni to! To je dejansko prehod med zgornjo in spodnjo vrednost stoječe vode. Tukaj voda za nekaj stopinj na meter pade ali kot temu rečemo skoči. Posebnost je enkrat na spomlad in enkrat v jesen, ko se voda obrne, da je v vseh slojih podobna temperatura. Morda par besed o klasičnem dogajanju enega jezera. Spomladi ko se začne topiti led na površini se segreva in doseže temperaturo 4C. Ta voda je najtežja zaradi gostote vode. To ima za posledico, da ta težja voda potuje navzdol in tako premeša celotno vodo(spomladansko cirkuliranje vode). Na dnu je vedno-skozi celo leto temperatura vode 4C. Poleti se zgornji sloj veliko bolj segreje kot spodnji zato nastane velika razlika med zgornjim in spodnjim slojem. V globokih vodah je znatno spodaj veliko hladneje kot nad njim. Veter in podobni dejavniki mešajo samo del vode-zgornjega. Na plitvih vodah ne pride do te termoklime ali skoka razlike temperature, ker se vedno meša cela voda. Temperaturna razlika podnevi in ponoči ter seveda veter so zaslužni in je možno, da voda neprestano cirkulira. Jeseni se zgornja voda ohlaja ter tako postane gostejša-težja, kar pada in se meša z ostalimi plastmi(jesensko cirkuliranje vode). Podobno kot na spomlad samo obrnjeno. Ta skok je tesnejši in bolj razviden. Vetrovi in gostejša voda premeša celo vodo. Pozimi zgornji sloj pade pod 4C in ta težja voda se sesede na dno, kjer ostane 4C. Voda se stabilizira, ko zamrzne površina(zimska stagnacija). Kaj naredi to področje tako zanimivo, je vsekakor faktor naravne hrane, prisotnosti raztopljenega kisika, pH vrednosti.

pH vrednost: veliko ribičev ne ve kaj to pomeni za vabo! Na kratko bom razložil s katerimi stvarmi se lahko ukvarjamo, da bi razložili vprašanje, zakaj krapi za nas popolnoma brez vonja in okusa prepoznajo jo najdejo hrano kot so črvi, ličinke, školjke, polži,… nisem noben znanstvenik, ampak vsaka hrana oddaja ione tudi aminokisline, ki jo krapi zaznajo. pH-7 je nevtralen-nižja je vrednost bolj kisla je sestavina ali pri povečanem je pa bazična. To lahko tudi sami preverimo, namreč v akvaristiki lahko kupiš merilne lističe za pH vrednost. Seveda pa moramo paziti tudi na to, da obstaja pri različnih pH vrednosti tudi različna kislost. Govorim o pK vrednosti. Obstajajo lahko kisaste snovi z visokim pK, in nekatera kislost z močno kislino z manjšo pK vrednostjo. Seveda so take stvari težko prenesene v praksi. Stvari se v jezeru neprestano spreminjajo-velik krivec je samo vreme(vremenski pogoji, cirkulacija vode). Pri močnem deževju se pH vrednost dviguje. Zato je izhodiščna točka pH vrednosti jezera pri stabilnem vremenu. Obstaja pa razlika med kemično ali naravno pH vrednostjo. Pri naravnem spreminjanju veliko pripomorejo živeči organizmi! Zato v hladnejših mesecih ne pride do takega spreminjanja, ker so organizmi počasnejši so manj aktivni. Krap hrano zaznava z topljenjem manjših delcev, to lahko zazna z brbončicami-pupilami, ki se nahajajo okrog ust in na brkih. Na žalost je v igri veliko različnih faktorjev! Krap zazna prek ionov lažje spreminjanje, ki jo oddaja vaba, ki ga potem tudi bolj draži-mika da poje vabo. Vsekakor to v naravi zgleda veliko bolj zapleteno, že različni deli jezera vsebujejo odstopanja od pH vrednosti. Največji pojav je fotosinteza. V jezerih z močnim rastlinjem in pri dnevni svetlobi se poveča tudi vsebnost kisika in pH vrednost, medtem ko ponoči je ravno obratno. V jezerih kjer se veliko spreminja pH vrednost ribe ne reagirajo na vsak dražljaj. V takih primerih bi morali uporabljati vabe, ki močno oddajajo signale ali pa da dolgo oddajajo, še posebno takrat ko so ribe oddaljene in jih z pomočjo toka zaznajo. Ob povečani atraktivnosti pa lahko splaši ribo. Univerzalne vabe so tiste, ki imajo pH7 vrednost. Govorimo o nevtralni vabi. Tudi pri pH7 vode ne rabimo močnih signalov, ker ribe ne poznajo velikega spreminjanja pH vrednosti. Vsaka sestavina vsebuje svojo pH vrednost(jajce ima pH9, Acid kazein 4,5pH, laktalbumin 6,7pH), zato velikokrat ne moremo doseči s samimi sestavinami optimalno izhodišče, zato posegamo po drugih tekočih aditivih. Vsekakor pa z kuhanjem vabe izgubimo se iz kuhajo te sestavine in izgubimo na privlačnosti. To pa je tudi odvisno od velikosti vabe. Vaba manjšega premera 14mm odda hitreje svoje signale kot večja vaba 22mm. Manjše vabe imajo trši plašč in manjše jedro kot pa večje vabe. Iz tega vemo, da je manjša vaba hitreje učinkovita, večja pa potrebuje dlje časa. Zato sam veliko kombiniram hranjenje z različnimi veličinami vab. Sicer sem prepričan zakaj nekatere kroglice začnejo delovati, šele ko so nek čas v vodi. To je z mojega vidika tako, da čim dlje stoji vaba v vodi tem bolj se prepoji z obstoječo vodo in se izpere ter tako izenači pH. Da bi prilagodili vabo nekemu jezeru je z mojega vidika to nemožno izpeljat.  Da bi vsak teden kroglice prilagajali vodi je to misija nemogoče. Pač je pa res, da nekatere vabe na neki vodi hitreje delujejo kot na drugi, ampak je preveč dejavnikov v igri, da bi lahko govorili, da je tako odločilen pH vrednost. Tudi sam sem ugotovil po svojih zapiskih, da sem več rib dobil na izprane vabe. Takratno razmišljanje je bilo, da zaradi previdnosti rib, ker so se velikokrat ulovile na sveže vabe. Danes razmišljam drugače; predvsem, če vaba leži dlje časa v vodi izgubi na trdnosti-postanejo mehke, izgubijo na vonju, se izperejo in prepojijo z vodo in njenim vonjem, saj tako vzamejo njihov pH v sebe. Zato je morda pametno, da jih pred ribolovom dan prej namakamo v njihovi vodi, da bi vaba postala stara-izprana. To zelo dobro deluje na Gyekenyesu. Ni umetnost imeti dobro delujočo vabo-pomembneje je kako jo vemo pravilno uporabiti! Tu se pa ribiči zelo razlikujemo!

Prispevek napisal Jernej Pucko, BFBaits Team