Šmartinsko jezero Maj 2012

Hjoj, začetek je vedno najtežji. Kje in kako vbistvo pravzaprav začeti. Ja nič, kaj čem, bomo pa tako začeli, kakor je dejansko bilo. Bližal se je vikend, v sredo se je porodila neka želja po ribolovu. Malenkost sem že bil navoljen Gaja, zato sem hotel nekaj novega… v mislih sem imel Šmartinsko jezero. Ker so pa vsi prijatelji že imeli planirane neke ribolove sem ostal sam pri sebi. Skoraj sem že obupal, ko pa sem dobil idejo, zakaj pa nebi za ribolov pravzaprav prašal Otota. Hja, seveda, takoj do njega, maš čas, grema, kam?, tja, sem pa tja, ja ne… No, čas je imel, vendar mu termin ni odgovarjal, zato je predlagal, da odpotujema kar v ponedeljek po obveznostih. Seveda sem bil za akcijo, kako da ne, mir bo za vodo, itak, po informacijah prijateljev je riba delala… kaj pa češ lepšega ! In tako je prišlo ponedeljkovo popoldne, vse sva spakirala in krenla proti celju. Imela sva v mislih, da se bi nastanila za zadnjih dveh pozicijah na kraparski trasi, vendar je zadnja pozicija ob prihodu bila že zasedena. Ma ni panike, bova pa lovila pri kamnolomu, zakaj pa ne.
Tako sva prve stvari naložina na čolna in odveslala preko. Ker se je pripravljalo na dež, sva najprej peljala osnovno in kot prvo na placu postavila šotor. V drugi rundi sva šla po želalnike in stole ter spalke. To je bila verjetno največja napaka, kar sva jih storila, ampak kako pa naj človek ve, da te bo prav v tistem trenutku, na sredini vode, zajel močan naliv. Hja, mokra sva bila… pa vse ostalo z nama vred. Hitro sva mokre stvari dala v šotor, in počakala dokler se ni umirilo. Ležalniki, spalke, najina oblačila… to je bilo vse popolnoma mokro. Še dobro, da sva imela nekaj oblačil v rezervi v avtu. Približno po 2 urah konstantnega deža, se je končno umirilo, da swa lahko šla po ostalo oremo preko.
Medtem pa je bilo res mokro… Oto še naju je slikat uspel, ne morem verjet hehe, tudi v najslabši situaciji sva našla stvari, ki so naju držale po koncu z pozitivno energijo. Seveda smeha ni manjkalo, jokati se pa vendarle že prvi dan ne splača.

Dežurala sva pozno v noč vse do jutra, da sva si pripravila vse tako kot treba za začetek ribolova. Ker sva kar na žačetku že ugotovila, da nama bo zelo tesno na placu, če bova oba na njem, sem se jaz po končani nevihti prestavil na plac nižje, kjer sem si uspel postaviti svoj kamp še do konca dneva.
Prišlo je jutro, čas za akcijo. Po uradni uri 4.20 sva prišela vsak na svojem krmišču. Krmišča si nisem izbral daleč veni, niti nisem potreboval sonde ali marker palice, ampak sem preprosto vedel kje hočem loviti in tam tudi postavil marker bojo. Oto si je iskal prvo krmišče kar dolgo, nato se odločil, da bo poizkusil na robu štorev blizu obale. Končno sva pričela z lovljenjem, seveda tudi z prvim pravim hranjenjem. S seboj sva si vzela različne boilije, saj točno nisva vedela, kaj bo najbolša izbira. Lovil in hranil sem z BFBaits JOKER ter Joagodo-ribo, Oto je pa uporabljal MEXICANO ter Black SQUIDA. Po parih urah je bil rezultat že viden, saj so očitno bilije pasele ribam na mojem in Ototovem krmišču.
Ujel sem prvega krapa, ki je bil nekaj posebnega, kot da bi gledal mešanico amurja, krapa in papagaja  Zares poseben z 8kg.

Tekom dneva sva imela že vsaki po štiri ribe na suhem, vbistvo super, dokler se ni začelo spet grdo vreme. Vtorek sva imela zelo muhasto vreme, vbistvo naliv za nalivom, vendar z tem tudi ribe. Menjal sem par kompletov oblačil, kajti takoj, k osem nakrmil, 15-20min za tem je bil že prijem. Do popoldneva sem imel največjo ribo z 11.3kg, Oto pa blizu 10kg.

  

Po zadnjem prijemu še enega 7kg krapa sem hitro nahranil krmišče in vabe zmetal not. Nedolgo za tem je bil spet en konkreten naliv, tako da je vse do dobra namočilo, tudi mene. Tako je zgledalo iz šotora, nič kaj prijetno, oblačila se niso sušila, prav tako ne ležalniki, stoli in spalke.

Hvala bogu, da se je umirilo, ko me je presenetil prijem. Po zategu sem videl, da mi je riba zajela marker bojo, zato sem šel na čoln, da čimprej odmotam stvar. Ko sem že prišel od obale se je oglasila 2 palica na stojalu… seveda, tudi to palico mi je krap pobral. Ker sem že od začetka mislil, da je majnši, nisem niti bil kaj pazljiv, saj sem dobesedno vse štrikal. Prvo se mi je marker utrgal, še sreča, da sem imel z najlonom narejenega, nato sem še prišel do najlona druge palice in ga preprosto pregriznil na čolnu, saj se mi je začel motali okoli vesel. Tega sem se rešil, tako da sedaj sem še moral samo ribo dobiti do podmetalke… hja, lažje rečeno kot storjeno ! Ni pa ni hotel k čolnu… Sem si mislil, kaj je ta šmartinski športak borben zajebava zdaj. Ni minilo dolgo, ko zagledam njegovo podobo pod površino vode. Srce mi je kr zastalo… Sam pri sebi sem si glasno rekel… FINO !.. in malenkost odtegnil zavoro na roli. Borba tako ni več dolgo trajala in v podmetalki se znajde prelep luskirar. Presrečen sem imel v mislih luskinarja z težo 13-14kg. Vesel začnem veslati z ribo vred proti obali, nakar opazim , da leva vesla gre nekako precej na trdo. Dobro sem pogledal, in sem videl okoli nje zamotan najlon od druge palice, katerega sem pregriznil pri drilu ribe. Pri sebi sem mislil… super, sedaj še bom dobil ven drug sistem, katerega sem že skoraj izgubil… zato sem odvozlal in začel vleči najlon ven. Šlo je nekoliko težko, vendar nisem pažnje polagal, dokler nisem prišel do začetka shoklidra… Takrat sem prijel za njega in takoj občutil neke potege… Mislil sem, da se zapel v grm, vendar daleč od tega. Kar hitro sem ugotovil, da je bila na drugi strani riba. Seveda sem bil nasmejan, ker mi nikakor ni šlo v glavo, kako je to sploh mogoče… Po parih org potegih sem krapa, ki je bil piknjen na roko uspel pripeljati do podmetalke z drugim krapom in ga zajeti. Vmes med to mojo dogodivščino je Oto ujel še enega manjšega krapa, tako da dogajanja je bilo precej.
Ko sem priveslal nazaj, Oto ni mogel verjeti. Je rekel, pa ti nimaš sreče, ti maš en običen BOB :D Hja, priznam, res sem ga imel, vendar to ni bilo vse, na obali sem videl, da vbistvo prva riba, za katero sem domneval, da ima približnih 14 kg nima toliko vendar več.
Po tehtanju obeh precej super volje ! Ne samo, da mi je uspelo spraviti na roko do podmetalke 7,5kg krapa, ujel sem tudi največjo ribo dneva in to z 17,2kg. BOMBASTIČNO !

Mislil sem si, ful super, fantastičen zaključek dneva… Ampak… malenkost sem se prenaglil. Do večera vsa še imela z Ototom vsaki 2 prijema, Nič kaj večjega, pri Ototu do 9kg pri meni prav tako.

        

Tako, zares sva lepo zaklučila prvi dan, bila sva izmučena, nič kaj bolj suha ampak odlično se je prilegel spanec, ki je bil kar precej hiter. Mah… Saj ni dolgo trajal ! Kar kmalu je prišlo spet jutro in čas za vstajanje in priprava krmišča ter vsega ostalega. Vabe, način hranjenja in okusi so ostali enaki, saj so se nama že prvi dan odlično pokazali. Krmišče sva si pripravila samo z boilami, tako da sva se probala majmanjšim ribam izogniti. Seveda sem tudi drugi dan štartal odlično. Po prvem hranjenju sem Imel prijem, in vedno po hranjenju prijem. Torej, več sem dal, več sem dobil. Presenetil me je pa 4 prijem po vrsti, za katerega sem že pri zategu ugotovil, da vbistvo ni tako majhen krap, kot so bili prvi 3-je do sedaj s težami med 7 in 9kg. Nisem hotel razkirati, zato sem odšel drilat na čolen. Hja… seveda, krap pa nor ! Tako me je peljal malo na okoli, vbistvo od tega placa v zaliv mimo ribiške koče… torej kar precej daleč. Vmes sem upal, da se nebo približal obali z štorami, kjer bi bila velika nevarnost, da bi ribo izgubil. Na srečo ni šel, in sem ga na koncu ujel z podmetalko čisto zraven boje na sredini tistega zaliva pri koči, kjer je plovčkarska trasa. Niti se nisem obremenjeval kaj s težo ribe, ampak sem kar hitro poprijel za vesla in začel z dolgo potjo nazaj. Med tem časom je tudi Oto ujel par rib, čudno se mu je pa zdelo, ko me je videl, da grem na čolen,potem pa nič več. Mislil je, da sem pač imel malo ribo in jo takoj izpustil, ampak ko je dobro pogledal, me je opazil čisto na drugem koncu.
Končno sem po mučnem veslanju prispel nazaj na plac, kejr je sledilo tehtanje. Prvo sem mislil, da je približno 14kg, vendar vaga pokaže 15.6kg. Bil sem presrečen ! Pošten borec, zares vsaka mu čast.

Tako, Oto si je prestavil pozicijo nekoliko izven roba in še je imel nekaj prijemov, meni se je pa riba nekoliko ustavila, in nisem imel od 10 ure zjutraj nič prijema. Oto še je imel enega krapa, potem pa nevem več… saj sem si šel malo oddahnit in kakšno kitico zadremat. Oh, še kako mi je pomagal ta dopoldansko-popoldanski spanec, saj sem po tem sklepal po novi taktiki, ki pa je zaenkrat bila še samo z moji glavi.

Minilo je kar hitro, preden se je začelo večeriti… Ja nič, zadnič še nahranim, preden pade mrak in morajo sistemi na suho. Nekoliko sem šel experimentiral in sem naredil navezo z 35mm joker boilo ter z 18mm joker popupom. Takšno navezo sem po krmljenju imel skoraj do konca v vodi. Oto je vmes lovil kr konstantno, ampak nič kaj večjega od 8kg. Bilo je zadnjih 10 min, ko sem še lahko lovil. Ototi sem dejal, da sedaj bi pa že skoraj lahk obilo kaj pri meni… in glej ga zlomka, kot da bi me nekdo uslišal in mi izpolnil željo. Imel sem točno takrat prijem, in to na tistega Jokera 35mm.
Nisem hotel razkirati, zato sem šel na čolen drilat tako kot za vsako ribo do sedaj. V podmetalko sem zajel prelepega belega zrcalarja, kateri je imel 10,1kg z precej velikim gobcem. Evo Oto, totega sem čakal skoraj cel dan sem mu povedal v smehu 

Spanec je prišel… Ležalniki, stoli ,spalke so se kar posušile, tako da je bilo super, končno sva lahko zaspala na nekoliko bol husem kot prejšno noč. Drugi dan sva tako zaključila s 16 prijemi, top riba je pa bil borec s 15.6kg. Prišel je tretji dan, četrtek. Zjutraj sva imela vsak 2 prijema na dnu, potem se je pa nekoliko ustavilo. Po zajterku sem začel razmišljati o drugi taktiki, ki sem jo dobil na misel prejšni dan. Ototu sem dejal, če bi mi lahko posodil sondo, da grem malo pregledat krmišče, ker možno da bom probal odloviti na zig. Ko je slišal Oto za ta moj zig, je pa bilo smeha… Mali, kaj boš te z zigom, in podobno… v hecu sem rekel, Oto boš videl, ti mi samo sondo daj, in je to to. In res, sondo sem dobil, priklopil, vklopil, nastavil in gremo veselo na delo. Ko sem prišel na krmišče, sem bil presenečen. Točno 2 metra od dna se je videla takšna motna črta, tik nad črto oz kr zraven pa lupi, kateri so prikazovali ribe. Oh super ! Pa vas imam sem si po tiho dejal.
Hitro nazaj, sondo pospravil in takoj navezat 2m zig. Sprva nisem bil ziher, kaj naj uporabim kot zig, nato sem vzel solarov pop up 11mm z okusom banana, ter trnek št.8. Tako sem vrgel na spod in nastavil palico. Ni minilo 5 min, prijem na zig. Iz obale zdrilam krapa z 6kg. Si mislim super, zanimivo. Vržem zig nazaj, si lepo nastavim stol, da bi se posušil dokonca, evo spet prijem na zig. Zdrilam krapa iz obale z pribl. 5kg. Bil sem kar navduše, saj sem imel v roku 10 min kr 2 prijema. Nastavim 3 nazaj, dam v žep oddajnik in grem pogledat do Otota. Pridem do šotora in vidim, da počiva, mu povem, da sem že imel 2 prijema na zig v 10 min, in takoj ko sem to izgovoril, je pričel oddajnik piskati… V tisti hitrici sem še mu uspel reči, evo, tretjega že imam, nato sem hitro šel zdrilat še enega krapa takšnega med 5 in 6kg.
Nakar pride Otot do mene cel navdušen… Čuj mali, daj pokaži ti to meni kak si naredo, jaz bi tudi probal :D Sn reko, pa nisi mel ti prej nekaj proti ? Ma nisem si mislil, da bo to tako delalo, mi je odvrnil… No, tudi sam nisem vedel, da bo to takšen bum 
No, tako sva tretji dan začela oba loviti z zigom. Bilo je NORO ! Do konca dneva sem imel 24 prijemov vse skupaj, zadnjo ribo preden sem šel spet na dno sem ulovil s težo 10kg, Ototu je pa ratalo ujeti celo njegovo top ribo dneva s težo slabih 12kg in še enega blizu 10kg.
  

Ker pa sva imela točno takrat še obiske, mi je ratalo skupaj z ostalimi prepričat tudi eno luštno deklino, da je poprijela krapa tako kot se spodobi in malenkost pozirala predfotoaparatom. Hja, kdo pa nebi rad imel takšne punce ali hčerke. Vsaka čast za pogum, takšna doživetja so redka hehe

In tako nama je minil še tretji dan. Planirano sva imela, da pričnema z pospravlanjem takov v petek zjutraj. Nekako še mi ni dalo miru, zato sem Ototi dejal, da bom še zjutraj probal uliviti kaj. Pride petkovo jutro, pripravim si hrano in grem nahranit spot ter namečem sisteme na mesto. Odpravim se nazaj spat, saj sem še bil od prejšnega dne in toliko prijemov kar precej izmučen. Ampak vendarle ni mi pustilo dolgo spati, ko se mi daljinec oglasi zraven glave. Pvič, skoraj me je kap, drugič pa sem že bil izven šotora za palico. Minila je točno 1 ura po hranjenu in takoj prijem. Z pomočjo čolna sem še uspet zdrilat prelepiga luskinarja s težo 10kg. Med drilom je pa še nastala ena slika ranega jutra .

Otota se šel prosit, če bi hotel še zadnjo fotko narediti preden začneva s pospravlanjem. Skoraj si že pripravim krapa, nakar prijem na drugi palici, krapa odložim, in zategnem. Medtem Oto da krapa z blazivo vred v vodo, preden sem jaz uspel zdrilati še drugega. Preprosto NORO ! Nazadnje sem imel na blazi dva prelepa krapa s težama 10 in 8kg.
  

ČUDOVIT zakluček te trodnevne kampanije, Z Ototom sva se imela odlično, ljub smoli z vremenom na začetku, če ne drugega, imela vsa vse sveže oprano in dokončno posušeno hehe. Ena izkušnja več , boile so se pa izkazale fenomenalno. Superca, takšnih kampanij si še lahko samo želim.

Mario Buco, BFBaits Team