Južna Francija Oto Cassien I

Oj,

Ker mi je zelo všeč »hard« ribolov in sem v vseh teh letih vzljubil vode, ki so večje od 100 hektarjev vodne površine, bom tudi takole začel to doživetje!

Dežuje že 2. Dan, bliska, grmi, zbujam se vsakih 30 min ali na uro, vstanem, pogledam iz šotora in preverjam, kako hitro se dviguje voda! Z mislimi sem že nekoliko naprej in sicer,  kako moram zjutraj takoj ob svitu pospravit tabor in ga preseliti nekoliko višje ali pa se odpravid  takoj na neko novo pozicijo! Spreletavajo me misli,  kaj naredit ,da bo najbolj prav v tem trenutku!

Nič,  za trenutek zaspim in znani pisk bi, bi, biiiiiiiiiiiiiiiiiii, …… pa ja,  no super,  to je to, zakaj se z veseljem odpravljam v južni del Francije – natančneje na jezero Cassien!  Cassien je zame eno najprestižnejših jezero  v Eevropi,  saj na tem jezeru lovijo ribiči iz cele Evrope!  Jezero je zelo zahtevno, saj se večina ribičev iz tega jezera vrne domov razočaranih! Meni takšna voda naredi prav nasproten efekt, še bolj me privlači,saj se je na takšnih vodah potrebno še posebaj potruditi in ribolov povsem prilagoditi tem razmeram!

No, da se vrnem, še zmeraj smo pri biiiiiiiiiiiiiiii, vstanem in v trenutku sem obut, s  svetilko na glavi in v roki držim palico, ter že potiskam čoln v vodo… Da, to naredim resnično vse v pičlih nekaj sekundah saj je potrebno imeti že preden se odpravimo v posteljo spat,  vse to točno zloženo na svojem mestu in že praktično vsaj 1x  praktično izvedeno  (kot vaja)!  Se pravi, vsaka zadeva ima svojo mesto in praktično z tem spim! Čeprav imam zaprte oči, točno vem,  kam stegnit desno roko, da pograbim svetilko,  točno vem, kam stegnit nogo, da se v trenutku obujem in točno vem,  kako in kje stoji  čoln in  palice! To je praktično že vse pripravljeno (naštudirano) še preden se ribolov začne! Moramo se zavedat, da na takšnih vodah ni časa za naslednjo priložnost-prijem, kajti to se lahko zgodi že čez  1.  uro ali pa se nebo niti čez 10 dni!  Zato si napak enostavno ne moremo privoščiti! Če imamo na tako zahtevnih vodah prijem –dva, največ  3,  je že to uspeh  in to v 10-14 ndevih!  Lahko pa se nam tudi vse poklopi in naletimo na  ribe ,ko se prehranjujejo ali so na kakšnem premikanju in naletimo na njih! V tem primeru se lahko tudi zelo lepo nalovimo… V mojem primeru še nisem imel takšne ribiške sreče!

Vrnimo se nazaj,  sem pri čolnu in palico držim v rok,i stopim v čoln in začutim odvijanje role (ufff , to je to, si rečem). S čolnom se poženem od roba,  vklopim el. motor in začne se odvijati drama –  začutim,  kako najlon nekje oplazi  skalo in takoj za tem zapenjanje ribe…. neeeeeeeeeee,  si rečem zdaj pa  še to! S čolnom se odpejem nekoliko naprej od ribe, kjer  je prijela in začutim,  kako se je najlon odpel od vodne ovire in ribo sem prvič konkretno račutil na sami palici! Riba se nekoliko upira, zelo sem pazljiv, da ne naredim še kakšne napake! Vedel sem, da je bila zapeta v oviri in lahko se zgodi,  da si je pri tem natrgala uste in se mi odpne! Po močnem pobegu in odvijanju role zagledam v snopu svetilke lesket lusk in takoj sem vedel »luskinar« je!  Ribo previdno utrudim in jo pripeljem v mrežo«podmetalko« .  Rečem si,  to je to,  zakaj se odpravim na 1000 km dolgo pot! V trenutku so pozabljeni vsi slabi trenutki (dež,grmenje,mokrota… ).  Tako, odpravim se na obalo in takoj poiščem čuvarico ter vago! Zmočim torbo za vaganje rib,  jo postavim na vago in »stariram-tara« vago na nulo! Ribo položim v torbo in dvignem ! Tehnica je pokazala 15.3 kg! OOOO jes…

Ker je bila še tema,  ribo previdno spravim v čuvarico,  jo zelo globoko zavežem na močno pribit »banstik« – kovinsko palico! Zelo pomembno je,  da je čuvarica dovolj globoko! Če je vrvica na čuvarici premajhna,  jo moramo podaljšati!

Tako se to vse lepo sliši,  zavedat pa se je potrebno , da napak tukaj  ni! 101% moramo zaupati  svojim navezam, vabam,najlonom ,šok lederom…! Na tak nivo pridemo samo z dolgotrajnim lovljenjem, testiranjem samih vab, trnkov in praktično vse ribolovne opreme!  Zelo rad tudi sam probavam kakšne naveze,  nove najlone,  nove vrvice… samo ko pridemo na tako zahtevno vodo,  tu testiranja ni! Tako da ko se odpravljam na takšno vodo,  točno vem,  kateri trnek,  katero predvrvico… vse mora bit na 101% !

Ko imamo vse to,  moramo še vedeti, da ja v tako velikih vodah kup ovir,skal, potrganih vrvic v vodi… in da zraven 101% opreme,hrane, ribiškega znanja, rabimo še 50% sreče,  da ribo spravimo na suho!

No pa pojdimo skozi opremo!

Osebno na težkih vodah uporabljam BFB trnek,  velikost 4 (v primeru da lovin na 1 boilijo 20mm ali snežak pol pol 20mm) ali št.2  če lovim z dvema boilijama 20mm ali eno 24mm ali trnek iste oblike Tandem Baits Super hevy! Na tržišču sem zasledil še nekaj istih modelov trnkov,  naprimer  Šakira od Mika Product! Predvrvico uporabljam Kryston quick silver ali TB Softsilk gravel! Za shock leader imam dve opciji in sicer TB Shellsok (vrvični shock leader) ali 100% fluoro carbon SALTIGA! Oba shock leadera sta se mi pokazala zelo dobra , vendar še vedno obstaja možnost,  da nam kakšna školjka prereže tudi najboljše vrvice! Sam,  najlon uporabljam debeline 35mm različnih proizvajalcev! Med boljšimi so mi Sufix XL strong, TB Stell mono plus! Ne obremenjujem se z napisi na najlovih,  ki zavajajoče pišejo njihove vzdržljivosti! Preprosto najlon probam na kakšni domači vodi in se prepričam o njegovi kvaliteti!  Ker sem krapar stare šole, nerad menjujem in ne zaupam vsem tem novim marketinškim trendom!  Enostavno se držim preverjenih stvari, dokler so na rtžišču!

Sam Cassien je voda na kateri si izberemo lahko nešteto taktik in načine lovljena! Sam zelo rad uporabljam taktiko PASTI,  kar pomeni,  da z malo hrane nastavljam pasti na določeni poziciji! Ko praktično izkoristim vse možnosti za nastavljanje , se odpravim na drugo pozicijo in ne vztajan na določenem mestu in čakam ribe! Za to taktiko moram imeti tudi primerno opremo za hitro selitev na drugo pozicijo in da pri tem ne izgubim veliko časa in  energije! Sam sem z izkušnjami dojel , da je najbolje,  da imam dva majna čolna dolžine 2.1m do max 2.3m! Na en čoln naložim vso opremo,  na drugega pa akomulatorje,osebno prtljago,fotoaparat (saj pri selitvi naredim vedno dobre slike) in obvezno sonar! Ko potujem po jezeru in opazim določeno pozicijo,  da bi tukaj odlovil, enostavno poln čoln z  opremo parkiram na pozicijo,  z drugim,  na kateri imam sonar pa na exspres pregledam teren! Če se odločim za ribolov,  si naredim tabor, če ne,  enostavno pograbim drugi čoln in že gremo naprej! Če se odločim za ribolov iz čolna,  na katerem je prtljaga,  vzamem samo najnujneše stvari! Ostalo prtljago pustim na čolnu, ki ga prekrijem z platnom proti dežju! Tako ostanem že v pripravljenosti za vnovično selitev!

Tako,  celotna zgodba se mi počasi vrti nazaj in razmišljam,  kaj vam naj razkrijem in kaj naj delim z vami –  in odločil sem se, da vam v prihodnejm članku opišem še nekaj o sami taktiki, vabah in samem nastavljanju vab.  Čaka me selitvi te kampanije v južni del Cassiena- natančno na Banana pozicijo,  ki ima ime po največkrat ulovljeni ribi BABANA , ki je bila ulovljena na tej poziciji! Odločitev,  zakaj se seliti  prav na to pozicijo,  je bilo obilno deževje,  ki je trajalo 5 dni neprestano! Voda se je zelo  dvigovala in v jezero je pritekalo ogromno  količine vode! Voda se je dvignila za 4 m višinske razlike! Na nekaterih pozicijah je to pomenilo po obali tudi več kot 100 m! Moj namen selitve   na jug je bil v mišlenju,  saj tam v samo jezero priteče potok in z njim ogromno hrane , ki s  tem privabla velike količine rib!

Kaj več pa drugič!

Lp team BigFish Oto