Arnaud Saint cassien

Lep pozdrav vsem skupaj!!!!
Naj se predstavim, ime mi je Arnaud in živim na jugu francije.
Sedaj je točno 8 let odkar sem postal krapar, ribe pa lovim odkar pomnim. Sem tiste vrste ribič, ki je rad zelo mobilen, zato si lastim čoln, saj ne želim loviti in ostati zmeraj na isti poziciji, predvsem takrat, ko riba ne dela, kot se reče v žargonu.
Za začetek bom samo na kratko opisal mojo taktiko ribolova, katera je predvsem odvisna od letnega časa,temperature vode, globine vode, pritiska ribičev na vodo in od terena oz pozicije ki jo zasedem. Pozicijo tudi zamenjam, če je to seveda potrebno, in točno tukaj mi pride čoln v upoštev. Sistem s katerim lovim je zelo enostaven in preprost. Uporabljam leadcore, ki je dolg približno 1.5m, standarden klip ter gumica za svinec, včasih tudi takšen klip, da se utež sname pri prijemu. Uteži ki jih pogosto uporabljam so težke 180gr. Predvezi z trnkom so pa močne, narejene vsaj z 45lb vrvico.

Trneke ki jih tudi najpogosteje uporabljam pa so št 4. Ko se odločim za ribolov grem vedno na velika jezera. To so lahko zajetja za hidroelektrarne ali naravna jezera, čeprav moram povedati, da ne lovim zelo pogosto.
Opisal vam bom mojo zadnjo kampanijo na jezeru St.Cassien,kateri je poznan kot meka za mnogo kraparjev iz vsega sveta.
Ob 9h sem se pripeljal po spodnji cesti do jezera. Opazil sem, da je nivo vode zelo nizek, kateri je padel za cca 3m.
Malo me je čudilo to, da na jezeru ni veliko ribičev, čeprav je meseca oktobra  idealen čas za ribolov kapitalcev. Nadaljeval sem pot do velikega mosta, kjer sem se ustavil na parkirišču pred mostom in pogledal proti severu, kjer sem hotel dobiti dobro pozicijo za ribolov. Nobenega ni bilo na prvi poziciji, en ribič je bil na drugi poziciji, še eden na tretji, to je noro. Sranje sem si mislil, tiste pozicije ki bi jih rad so zasedene !

 

 

Odpravim se naprej na pot v smeri severa do kraja Des Esclapieres. Tukaj sem pripravil čoln ter ga dal v vodo, montiral motor in ga priklopil na akumulator. Kevin Ellis, Mathilde in druge pozicije so zasedene zato se odpravim proti severu. Nisem imel izbire kot da si najdem nižjo pozicijo, ki bi mi vsaj malo odgovarjala. Ko sem se bližal velikemu mostu vidim nekoga, ki vneto napihuje svoj čoln. Kakšno presenečenje ! Najprej opazim BIGFISH majico, nato znan obraz. Seveda je ! Oto je ! Končno je prišel. Vsi skupaj smo se zelo razveselili našega srečanja. Takrat sem tudi spoznal še enega člana BFBteama Maria Buca. Seveda smo  takoj začeli debato o nizkem vodostaju, težkem ribolovu na tem jezeru in pa seveda o najboljšem načinu, kako se bomo lotili ribolova. Povem jima, da bom začel krmit malo na  spodu. Po tem kratkem in prisrčnem pogovoru se odpravim naprej proti severu.

 

Najprej grem mimo pozicije tri in že zagledam dva biwija na Petit Pointu (mala pozicija) in še dva druga biwija na poziciji Moby Dick. Outch, malo sem bil presenečen, ker sem vedel, da bom bolj težko našel dobro pozicijo, ki bi mi odgovarjala. Peljal sem se naprej in zagledam  pozicijo La Baie de Tanches, katera je bila prazna. Naslednja pozicija Point a Ollie je bila tudi prazna. V redu si mislim, grem dalje in pridem do prazne pozicije La Grande Falaise. Takrat je sledila pozicija La Pointe du Barrage, katera je bila tudi prazna. Zasedene so še bile pozicije La Plage aux Fourmis, La Petite Falaise ter Les Ruines. Nimam izbire sem si dejal, ter obrnil čoln nazaj in se odločil, da bom prvo noč zasedel pozicijo La Pointe du Barrage. Tukaj sem preživel noč, naslednji dan popoldan se mi je pa pridružil še moj prijatelj franck, s katerim sva se pogovorila za nadaljno izbiro pozicije, če nama nebi bilo tukaj všeč.

 

Ob16.30h mi je uspelo nastaviti svojo prvo navezo (imenujem jo dobri človek). Na lasu sem imel boilo BFBaits EXTRA Black Squid, dodal sem še samo pop up boilo BFBaits Squid, katera je bila bele barve ter vabo nastavil na globino 11 metrov. Pri sondiranju sem opazil, da je na dnu malo mulja in nekaj trave, zato sem tudi izbral navezo z pop upom. Druga naveza je  bila samo ena boila v velikosti 20 mm, prav tako BFBaits EXTRA Black Squid, to navezo pa sem nastavil na globino 9 metrov. Ta naveza je bila na rob previsa, kjer pa je bila blizu vabe ena velika skala. Za začetek sem izbral takšno taktiko, da sem dal cca 20 boilov na eno palico. Tako sem se odločil za prvo noč.  Ko sem pričel s postavljanjem tabora, se iz vode kakih 50 metrov od obale z vso silo iz vode vrže lepa riba in čez kakih 5 minut še ena. Glede na to da nisem imel dosti izbire s pozicijo me dejstvo da sem videl dve ribi, ki sta se pokazale iz vode ,navda z upanjem na uspeh, ker je bila riba aktivna. In prišla je noč, čas za posteljo.
Ob 4h zjutraj sem imel prvi bip in malo se mi je dvignil pritisk in rečem si, daj spelji, toda nič se ni zgodilo. Čez eno uro točno ob 5h še en bip in tudi takrat  nič ni bilo.
Nekje ob 8h se se odločil, da grem nazaj proti mostu do Ota in Mariota in da pri njiju počakam prijatelja Francka, da si še skupaj privoščimo kakšno dobro kosilo. Ko sem prispel  do njuju najprej ob dobri kavici pade debata o prvi noči na jezeru.
Tudi onadva sta imela mirno noč, nič se ni dogajalo.
0b 18.30 se nam na poziciji pri Otu pridruži še Franck. Skupaj smo potem raspravljali o našem druženju in o ribolovu ter uživali v miru, ki si ga lahko privoščimo ne ravno dostikrat, zato pa takrat z večjim čer je bil poln debate, veselja in smeha.


Naslednji dan sva se s prijateljem Franckom odpravila proti severu in nisva naredila niti 500metrov ko naju je ujela kar huda nevihta z močnim dežjem in vetrom. Zaradi velikih valov sva bila morala pristati ob obali. Nevihta je trajala kakšnih dvajset minut. Vso najino opremo je dež dobro namočil, pa še blata ni manjkalo. Odrinila sva naprej in zopet naju je neurje prisilo, da se še enkrat ustaviva ob obali in se pokrijeva s ponjavo. Med čakanjem, da se vreme poleže sva se dogovorila, da greva na pozicijo Ollie, tam ostaneva nekaj dni in če bo slabo se potem prestavila drugam. Končno sva prišla na pozicijo in ko sva najprej vse iztovoriva na kopno, sva pričela takoj s sondiranjem dna.

 


S tiste strani, ki sem jo izbral je bilo dno v rahlem padcu, bilo je tudi nekaj jarkov in nekaj grebenov, vendar niso bili veliki. Bilo je tudi nekaj trave in zelo malo lepih mest na dnu za nastavlanje vabe. Proti večeru sem zopet videl nekaj lepih rib, ki so se vrgle iz vode. Torej upanje sem imel. Nastavil sem sistem in šel spat. Noč je minila brez prijema.
Naslednji dan sem se odločil, da bom ponudil malo več hrane in povečal krmljenje, zato sem si pripravil 5kg boilov in jih odpeljal na krmišče. Računal sem na to, da bo riba, ko najde malo več hrane dalj časa ostala v bližini. Račun brez krčmarja. Naslednje tri noči ko sem vozil  sisteme na krmišče nisem na sonarju videl niti ene sence ribe, kaj šele da bi se oglasil piskač.
Z Franckom sva se takrat odločila, da zamenjava pozicijo in zopet je sledilo pospravljanje in nalaganje na čoln za premik. Končno sva pospravila in se odpeljala na pozicijo imenovano Les Ruines. Zopet vse od začetka. Razložila sva opremo, postavit biwi in takoj pričela z sondiranjem. Ostali so še mi samo trije dnevi ribolova in potem bom moral domov.
Začel sem loviti z eno palico na globini 7,4 metra in z drugo na globini 14 metrov . Nastavil sem ter nakrmil in se zadovoljen vrnil, ker sem upam, da bo tukaj več uspeha. Uporabil sem  zopet isto vabo boile BFBaits EXTRA Black Squid. Prepričan sem bil, da sem vse naredil kot je treba. Ura je bila že 22h in od vsega dela sem bil močno izmučen, zato  sem takoj zaspal  kot ubit. Ko sem se zbudil, sem pogledam na uro in videl, da je že bila 6,30h zjutraj. Še enkrat se celo noč ni nič dogajalo in še ena noč brez prijema.
Čudil sem se, da ni prijema, kajti ribe so bile aktivne celo noč, saj sem jih slišal, ko so se metale iz vode. Nimam več kaj povedati kot pa to, da je bil to nekak šok zame in tolažil sem  se s tem, da se mi to ni zgodilo prvič. Vse bolj se mi je iztekal čas in počasi se me je loteval  nemir, vendar v sebi sem močno verjel, da imam še nakaj časa za kako akcijo in da ujamem vsaj eno lepo ribo na jezeru St.Cassien.

 


Ob 9h sem šel menjat vabe .Odločil sem se, da bom tokrat nastavil vabo drugam, vendar še vedno na globino11,4 metra. Našel sem previs in videti je bilo v redu z skoraj nič trave. Nastavil sem vabo, malo nakrmil in se zadovoljen vrnil na obalo.
Kdo ve, mogoče bo pa zdaj prišla lepa riba in bom nagrajen za ves vložen trud sem si mislil.
Tudi ta dan je minil zelo mirno, saj niti kakšna druga riba ni imela samomorilskih namenov.
Prišla je ura ko sva se morala tudi midva z Franckom nahraniti. Pred tem je pa Franck prinesel flaško ruma, ki pa je bila napol prazna, ampak sveeno sva jo ispraznila do konca ob prijetnem  ognju in prijetnem raspoloženju. Potem se Franck lotil kuhanja,  nakar sem lepo sit zaspal  ob11,30h.
Ob 3,30h sem zaslišal moj piskač, ki se tokrat ni hotel ustaviti. Ves zaspan sem skočil pokonci in odhitel do palice, jo dvignil in takrat sem začutim kontakt. Nekaj je sigurno sem si mislil. Prijem je bil močan ,odvijalo je lepo in močno in mislil sem si, da bi lahko bil som, ampak som vleče drugače zato sem to misel takoj odvrgel. V vsej tej zmedi v moji glavi sem še bil kar na obali in šele čez nekaj časa me je spreletelo, da moram čimhitreje v čoln. Skočil sem v čoln in v dveh, treh potezah sem bil spet v dobrem kontaktu z ribo. Riba me je vlekla enkrat levo drugič desno ter naravnost in to se je ponavljalo, saj sem bil še daleč od nje. Moja glava je šele takrat začela delati razumsko. Zaznal sem, da sem bil že dosti blizu ribe, ker me je začela vrteti v krogu. Takoj sem malo popustil zavoro, da nebi prišlo do odpenjanja, ko je že bila skoraj moja. Počasi sem navijal, toda nič se še ni zgodilo, riba še ni bila v vidnem polju. Sedaj sem že vedel, da imam krapa, vendar nič nisem moral reči, koliko je težak. Tako sem navijal še kakšnih 5 minut in končno sem zagledal tisto svetlečo senco ribe pod vodo. Previden sem moral biti to vem, saj bo ob čolnu poskušal z zadnjimi močmi pobegniti vstran in res, ko sem ga že skoraj dobil v podmetalko, mi je še dvakrat dobro odvil laks in se potopil naravnost v globino. Končno sem ga imel na varnem in šele takrat sem videl, da je to res lepi krap luskinar. Šele takrat sem začutil, da mi hoče srce skočiti iz prsi, toliko sem bil poln adrenalina in sreče, da imam lepo ribo. Noge sem imel čisto gumijaste in ves sem se tresel od razburjenja. Usmeril sem čoln proti obali in se počasi odpeljal nazaj na pozicijo. Velik je, yes !!! Sem si govoril, medtem ko sem že bil na obali. Zbudim Francka, ki mi pomaga krapa odnesti do vage, katera pokaže prelepih 21 kg.

 


Vrnem sem se k ležalniku in poskušal sem zaspati ,vendar od sreče, da mi je uspelo dobiti lepo ribo ,mi ni uspevalo najboljše.
Mineta dve  uri in še vedno nisem moral spati. Takrat pa se je ulil dež in nastala je prava nevihta z močnim vetrom,ki je traja ves dan.
Moj zadnji dan na jezeru je minil tako, da sem večino časa preživel v svojem biwiju. Upal sem lahko le ,da jutri ne bo slabega vremena, ko je bilo potrebno vse pospraviti ter naložiti na čoln in odpeljati do avta in res, naslednji dan je bilo prčudovito jutro in sinje modro nebo brez oblačka. Uf dobro je, lahko sem si oddahnil, ker sem lahko vsaj v miru pospravil. Ko sem vse pospravil in naložil, sem se še poslovil od prijatelja in počasi se odpeljal na pot do avta. Nazaj mimogrede sem se še ustavil na poziciji kjer je lovil Oto. Bil je na poziciji Mathilde. Pridružil se še nama je Mario, ki je lovil na poziciji Kevin Ellis. Skupaj smo spili še  kavico in konec je bilo moje kampanije in vedel sem, da me bo grabila nostalgija o težkih vendar prelepih trenutkih na jezeru St.Cassien.

 
Rekel sem si lahko ŠE SE VRNEM O TEM NI DVOMA . Poslovil sem se od vseh in odrinil  naprej do avta.

ARNAUD TEAM BFBAITS FRANCE